Znanstveniki s to tezo pojasnjujejo, zakaj se nekatere živali pred potresom začnejo čudno obnašati. Proučevanje tovrstnih kemijskih efektov se je začelo po potresu leta 2009 v italijanski vasici L'Aquila, ko so po pričevanju domačinov tedaj žabe en dan pred katastrofo zapustile svoj tolmun. Raziskava znanstvenikov pravi, da zemeljska skorja pod velikim pritiskom izpušča pozitivne ione, ki potem reagirajo s podtalnico in se spreminjajo v vodikov peroksid. Ta pri živih bitjih poveča raven serotonina, hormon stresa, na kar občutljive živali hitro reagirajo.
Pri odkrivanju potencialno izjemno koristnega spoznanja znanstvenike vodita Friedmann Freund (NASA) in Rachel Grant (Open University) in upata, da jima bodo pri utemeljevanju teze seizmoloških gibanj na pomoč priskočili tudi ostali geologi in biologi.
Kačji samomor
Primer žab iz L'Aquile pa ni osamljen na tem področju. Tresenje površja zemlje so v preteklosti že znali prepoznati plazilci, dvoživke in ribe. Leta 1975 naj bi v kitajskem mestu Haicheng kače iz svojih lukenj prilezle kar sredi zime, kar je za njih ob temperaturah pod ničlo kajpak pomenil samomor. Le nekaj dni kasneje je prišlo do brutalnega potresa.
Medtem ko gre pri tem kitajskem primeru za anekdoto, je žabji eksodus iz L'Aquile veliko bolj oprijemljiva zgodba. Zgoraj omenjena biologinja Rachel Grant je namreč ravno takrat v tem območju opravljala raziskavo kolonije žab za svojo doktorsko disertacijo, potem pa se ji je število žab v pičlih treh dneh zmanjšalo iz 96 na 0, zato je razumljivo postala sumničava.
Svojo raziskavo je objavila v reviji Journal of Zoology, zaradi česar jo je kasneje kontaktirala ameriška vladna agencija NASA, ki je v ZDA odgovorna zavesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave. Kdo ve, morda se bomo lahko s pomočjo favne v prihodnje na uničujoče potrese celo ustrezno pripravili.
