Očitno je tokratna žrtev medijev predvsem Gregor Virant, kajti njegova lista je z začetnih skoraj 25 odstotkov padla na osem odstotkov, ko sta obe televiziji, TV Slovenija in Pop TV, agresivno potrkali na njegovo vest glede zaslužkov v času, ko je bil še na plačilni listi države. Morda je tovrstno zasliševanje o domnevno sumljivih poslih sinov in premoženju nekaj odstotkov glasov odvzelo tudi Jankoviću, medtem ko česa takega pri Janševi SDS ankete niso zaznale. Vprašanja, kako je do hiše s posestvom, velikega stanovanja v Ljubljani in počitniške hiše v Trenti prišel zgolj z denarjem od plače in honorarjev za knjige, ki jih je napisal, so se od prvaka SDS odbijala kot žogice od stene. Zato je bolj malo verjetno, da bi se zaradi še preostalih soočenj prvakov strank na televiziji pri vrhu zamenjal vrstni red strank.

A ljudi, zlasti ob mračnih napovedih iz Bruslja o usodi evra na eni strani in dejstvu, da je Slovenija znova v hudi gospodarski krizi na drugi, bolj kot ta politična obračunavanja zanima, kakšna bo vlada po volitvah. Toda šefi strank, ki jim ankete javnega mnenja napovedujejo vstop v parlament, o tem, v kakšne koalicije nameravajo vstopati in s kom, molčijo kot ribe. Razen Zorana Jankovića, ki še vztraja, da njegova PS v koalicijo z Janezom Janšo ne bo šla. Zaznati je sicer nekaj naštevanj pogojev, na katere bo bodoči mandatar moral pristati, če bo hotel sestaviti koalicijo, a so ta zelo previdna in splošna. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je na primer naštel tri pogoje za vstop njegove stranke v vlado, ki so tako splošni, da bi z njimi lahko vstopil v hrvaško vlado. Verjetni mandatar Janez Janša sicer pričakovano predvolilno všečno govori o sodelovanju s komer koli za dobro Slovenije, toda v podtonih je čutiti, da bo pogoje tega sodelovanja diktiral sam. In da bo glavna os nove vlade »pomladanska stvar«.

Iz volilnih napovedi – pri tem je treba upoštevati interval zaupanja, ki se na primer pri SDS giblje med 28,8 in 26 odstotki, pri Jankovičevi PS pa med 20 in 26,4 odstotka – in politične retorike je mogoče sklepati, da bo Slovenijo upravljala koalicija SDS-SLS-NSi s pridruženima DeSUS in Virantovo državljansko listo, ki jima ne diši sedeti v opoziciji. Z malo sreče bi ta koalicija na papirju zbrala dvotretjinsko večino, vendar ta zagotovo ne bo vnaprej dana, ampak jo bodo določali interesi strank. Kakšna drugačna koalicija sicer ni povsem izključena, vendar je glede na napovedana razmerja moči v parlamentu malo verjetna. Zlasti to velja za morebitno koalicijo, ki bi jo sestavil Zoran Janković. Politično naivno je namreč misliti, da bodo podlaga za sklepanje koalicije programi strank. Ti so pomembni za čas predvolilne kampanje, po volitvah pa znova prevladajo interesi strank in njihovih voditeljev, ki pa so javnosti bolj ali manj prikriti.