"Število okuženih počasi narašča. Pri tem še vedno nosijo največje breme moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, saj je prirast okužb od leta 2003 dalje skoraj izključno v tej skupini," je na tiskovni konferenci ob svetovnem dnevu boja proti aidsu povedala Irena Klavs z IVZ. Po pričakovanjih je nekoliko zraslo tudi število okužb med heteroseksualno populacijo, letos pa so po dolgih letih ponovno ugotovili primer prenosa okužbe z matere na novorojenega otroka; mati izvira iz države, kjer je okužb z virusom HIV med prebivalstvom zelo veliko.
Zdravljenje kot preventiva
Menijo, da okužbo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, širi nekaj sto ljudi, ki ne vedo, da so okuženi, je povedal Janez Tomažič z infekcijske klinike UKC Ljubljana. Ker se večina ljudi okuži v Sloveniji, to kaže, da je glavni rezervoar okužb v Sloveniji. Prepričan je, da bolniki, ki jih zdravijo na kliniki, okužbe ne širijo, saj jih o tem poučijo, prav tako zdravljenje učinkovito zmanjša prenos okužbe: če v parih, kjer en partner ni okužen, okuženega partnerja zdravijo s protiretrovirusnimi zdravili, se s tem zmanjša možnost prenosa okužbe na zdravega partnerja za 96 odstotkov. Tako je zdravljenje postalo nov pristop v preventivi okužb s HIV; še vedno sicer promovirajo pristop ABCD (abstinenca, zvestoba partnerju, uporaba kondoma, uporaba sterilnega pribora pri injiciranju drog), ki pomeni zaščito zdravih pred bolnimi, saj je to enostaven in učinkovit način preprečevanja okužb, a se je v sodobnem načinu življenja izkazal za manj uspešnega. Okužbo s HIV je treba začeti zdraviti čim prej, saj zgodnje zdravljenje ne samo pomaga zmanjševati prenos okužbe na druge spolne partnerje, ampak izboljša kakovost življenja bolnika in prepreči razvoj zapletov na drugih organih, je poudaril Tomažič. Kljub temu pri tretjini primerov okužbo odkrijejo v fazi, ko se je že razvil aids in je zdravljenje manj učinkovito.
Pri odkrivanju okuženih s HIV je bistvenega pomena testiranje, ki pa se v Sloveniji izvaja v premajhnem obsegu. Pri tem bi lahko več naredili zdravniki, ki bi lahko testiranje pogosteje ponudili pacientom, prav tako je treba testiranje skupinam z večjim tveganjem za okužbo omogočiti zunaj zdravstvenih ustanov, meni Tomažič. Nevladne organizacije testiranje že ponujajo na nekaterih mestih, kjer se srečujejo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, razvijajo pa tudi druge inovativne metode preventive, s katerimi skušajo doseči te skupine, je pojasnil Mitja Blažič iz društva DIH.
Kako se bo epidemija okužb s HIV v Sloveniji razvijala v prihodnje, je težko napovedati, so si bili enotni govorci. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, bodo najbrž tudi v prihodnje najbolj prizadeta skupina, scenarij pa je odvisen tudi od tega, ali bo okužba prodrla med uživalce drog, ki si izmenjujejo pribor za injiciranje: v tem primeru se nam lahko zgodi primer Estonije, kjer se je število okuženih v treh letih povzpelo na 4500, je opozoril Mario Poljak, vodja laboratorija za diagnostiko okužb s HIV in hepatitisom na Mikrobiološkem inštitutu v Ljubljani. Tomažič za naslednje desetletje še napoveduje, da okužba s HIV še ne bo ozdravljiva, ne bo še cepiva, koliko bo na novo okuženih, pa bo odvisno "od zdravnikov in prebivalcev Slovenije". Pri tem ga navdaja z optimizmom, da je stroka v minulih letih prepoznala pomen povezovanja z nevladnimi organizacijami, saj lahko te pomembno pripomorejo k zamejevanju okužb.
Seznam primernih knjig in filmov
V Sloveniji smo sprejeli strategijo obvladovanja okužb s HIV in akcijski načrt, vladne organizacije pa so se začele tesneje povezovati z nevladnimi, ki delajo na tem področju, in drugimi, saj bi brez tovrstnega sodelovanja epidemijo v prihodnosti težko obvladovali, se je strinjala Mojca Gobec z ministrstva za zdravje. Tako so izvedli pilotni projekt sodelovanja med ministrstvom za zdravje in kulturo ter Pionirsko knjižnico, Kinoteko in Kinodvorom, kjer so za mlade pripravili seznam priporočene literature in filmov, ki lahko služijo kot iztočnica za razpravo o spolni vzgoji.
V luči naraščanja števila okužb pa ne smemo spati na lovorikah ampak je treba delo intenzivirati, opozarja Mitja Blažič: preprečevanje okužb s HIV mora postati ena od prioritet javnega zdravstva, v šolstvu je treba sistematično urediti spolno vzgojo, ki naj izhaja iz sprejemanja raznolikosti človeka kot spolnega bitja, učvrstiti podporni sistem ranljivih skupin in odstraniti stigmo, ki spremlja okužene s HIV, saj ta zmanjšuje učinke preventivnega dela.
