Celo na preprosto vprašanje, ali bi ukinili dopolnilno zavarovanje ali ne, velik del strank in list ni znal ali ni hotel jasno odgovoriti. Še bolj se jim je zataknilo pri košarici pravic v zdravstvu. Bolj ali manj vse so ugotavljale, da morajo za zdravje ključne storitve v njej ostati, izločiti pa je treba "nenujne", "nadstandardne" ali "nezdravstvene" storitve. Kaj konkretno bi izločili iz košarice pravic, ni pojasnila niti ena od vprašanih strank. Poleg tega je iz odgovorov pri precejšnjem delu strank in list, zlasti pri "novinkah", razvidno zelo šibko znanje o osnovah zdravstvenega sistema.
Nekatere pravice bi izločili
Ključni del predlagane nadgradnje zdravstva, za katero je odhajajoči vladi zmanjkalo časa, je bila ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Nekatere storitve, na primer zobne proteze za odrasle, dopolnilno zavarovanje danes krije že kar v 90 odstotkih, v zadnjih letih pa so razburjale tudi različne anomalije na tem področju. Povrhu tega od Slovenije spremembe pri dopolnilnem zavarovanju terja evropska komisija, ki pričakuje več svobodnega trga oziroma manj omejitev kot doslej.
Dopolnilno zavarovanje bi ukinili v SD, Zares, DeSUS, Demokratični stranki dela, SMS-Zeleni in SemSi. V SD se še vedno zavzemajo za predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja, kakršnega je pripravila odhajajoča vlada. Ob tem bi iz košarice pravic, ki jih krije obvezno zavarovanje, izločili socialne pravice, ki bi jih prenesli v socialne blagajne, in "nenujne storitve". Tudi v Zares niso bili jasnejši, ugotavljajo pa, da vse sedanje pravice "ne sledijo bolniku". V DeSUS menijo, da je sedanja košarica pravic primerna, pri SMS-Zelenih pa bi odločitev o tem prepustili stroki. V SemSi, ki jo vodi Elena Pečarič, bi košarico krčili le ob morebitnem nadstandardu, medtem ko so nekatere pravice, na primer v zobozdravstvu, po njihovem zastavljene preozko.
Da dopolnilnega zavarovanja (vsaj za zdaj) ne bi ukinili, so dali vedeti v SDS, v Listi Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija in v NSi, medtem ko iz odgovorov Liste Gregorja Viranta, SLS, LDS, TRS in Demokratične stranke dela ni jasno razvidno, kaj bi z njim storili. V SDS ugotavljajo, da zaradi vpliva na javne finance zdaj "ni čas za ukinjanje dopolnilnega zavarovanja", ga pa je treba prilagoditi evropskim predpisom. Zdravstvena blagajna je danes obremenjena z mnogimi stroški, ki vanjo ne sodijo, so zapisali, kaj po njihovem vanjo ne sodi, pa niso pojasnili. V Listi Zorana Jankovića na drugi strani menijo, da bi morali omogočiti dodatna zavarovanja na odprtem trgu, del pravic iz sedanjega dopolnilnega zavarovanja pa bi moral preiti v spremenjeno košarico pravic iz obveznega zavarovanja. Iz nje bi izločili storitve, ki bolj spadajo na socialno področje, na primer pogrebnine, nenujne prevoze in zdraviliško zdravljenje, so nakazali. V SLS bi dopolnilno zavarovanje prilagodili zahtevam EU in uvedli standarde, kaj naj ponuja obvezno zavarovanje, v NSi pa podpirajo nadaljnjo rast prostovoljnega zavarovanja prek uvedbe dodatnih zavarovanj. Iz košarice pravic bi bilo treba po oceni NSi izvzeti vse pravice, ki niso zdravstvene storitve.
V Listi Gregorja Viranta ugotavljajo, da smo v Sloveniji dopolnilna zavarovanja s postopnim povečevanjem doplačil "pripeljali do takšnega obsega, da zgolj govoriti o njihovi odpravi ni mogoče". Zato bo treba pri zdravstveni reformi "poseči širše", o obsegu pravic pa bi resno razmislili v okviru reforme. V LDS menijo, da z dopolnilnim zavarovanjem rušimo načela vzajemnosti in solidarnosti, niso pa eksplicitno povedali, ali bi ga zato ukinili. Po njihovem pa bi bilo treba ukiniti financiranje nezdravstvenih storitev z denarjem zdravstvenega zavarovanja in določiti "standard storitev, ki so zavarovancem na voljo". V TRS, ki jo vodi Matjaž Hanžek, bi košarico pravic skrbno pregledali in prilagodili dejanskim demografskim trendom in potrebam. Ob tem ugotavljajo, da bi moralo dopolnilno zavarovanje zagotavljati nadstandard za tiste, ki si ga lahko privoščijo, ne bi pa smelo vključevati storitev, "ki so nepogrešljivi del kakovostne zdravstvene oskrbe prebivalstva". Naj pripomnimo, da dopolnilno zavarovanje, če bi zagotavljalo nadstandard, ne bi bilo več dopolnilno, ampak dodatno zdravstveno zavarovanje. V Demokratični stranki dela, ki jo vodi Franc Žnidaršič, bi dopolnilno zavarovanje "ukinili v obliki, kakršna je danes", ocena glede primernosti košarice pravic pa po njihovem ni mogoča zaradi visokega deleža, v katerem storitve krije dopolnilno zavarovanje.
Previdno s podeljevanjem koncesij
Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je Ninamedia za Dnevnik opravila ob menjavi ministra za zdravje marca 2010, je Borut Miklavčič obveljal za najuspešnejšega zdravstvenega ministra v samostojni Sloveniji. Ljudje mu pozitivnih točk niso pripisovali samo zato, ker je bilo njegovo ime takrat najbolj v ušesih, saj se je za njim uvrstil Dušan Keber, ki je ministrski mandat končal leta 2004, in ne na primer Zofija Mazej Kukovič, ki je zdravstveni resor vodila pred Miklavčičem, ali Andrej Bručan, ki je nasledil Kebra. Bručanu so po anketi sodeč ljudje najbolj zamerili nekontrolirano podeljevanje koncesij in dejstvo, da je zdravnikom, zaposlenim v javnih zavodih, omogočil tako imenovano popoldansko obrt. Kar 47,8 odstotka vprašanih je bilo kritičnih do mešanja javnega in zasebnega v zdravstvu. Minister Dorijan Marušič je v osnovah za zdravstveno nadgradnjo, ki jih je vlada sprejela julija letos, želel, da bi pristojnosti za podeljevanje koncesij tudi na primarni ravni z lokalne skupnosti spet prešlo na ministrstvo za zdravje. In kako bodo področje koncesij ter javnega in zasebnega urejale stranke po volitvah?
Očitno so Bručanovo "lekcijo" dobro razumeli v stranki SDS, saj se zavzemajo za "pregledno razmejitev med javnim in zasebnim" in podpirajo podeljevanje koncesij "le v primerih, ko se s tem povečuje učinkovitost, pri čemer mora biti z zakonodajo zagotovljena dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev za vse enako". Tudi v LDS menijo, da so se koncesije v preteklosti podeljevale na željo izvajalcev zdravstvene dejavnosti in niso izhajale iz potreb prebivalstva. Zato bi jih LDS podeljevala na osnovi javnega razpisa tam, kjer zdravstvene dejavnosti ni mogoče drugače zagotoviti. Podobno stališče imajo tudi v SD, Zares, DeSUS in Hanžkovi TRS, ki se zavzema za "jasno ločitev in razmejitev zasebnega in javnega zdravstva", saj so prepričani, da so koncesije doslej podeljevali preveč "vihravo". Zelo odločna je Lista Gregorja Viranta, ki zatrjuje, da je mešanje javnega in zasebnega v zdravstvu za njih nesprejemljivo. Kot obljubljajo, bodo "postavili jasne standarde in normative, koliko dela mora opraviti zdravnik v javnem sektorju". V Žnidaršičevi Demokratični stranki dela bi možnost koncesij povečali pri nekaterih specialnostih, kot sta paliativa in družinska medicina. Zelo splošen odgovor - iz katerega ni mogoče razbrati jasnega stališča - na vprašanje, ali bi povečali delež koncesij v javnem zdravstvu, smo dobili od Liste Zorana Jankovića. Po mnenju SMS-Zeleni in NSi imajo koncesije po nepotrebnem negativno konotacijo, saj so del javnega sistema. SMS-Zeleni pravijo, da jih lahko podelimo takrat, "ko nekdo v zasebnem sektorju bolj učinkovito opravi neko storitev, za katero v javnih ustanovah ni dovolj kapacitet ali je tam predraga". NSi se zavzema za sistemsko enovito urejeno podeljevanje koncesij, ki mora zajemati tudi področje nujne zdravstvene pomoči, je pa proti omejevanju zasebnega dela. Da je zasebno dobro v zdravstvu, so prepričani tudi v SLS, kjer bi s "spodbuditvijo zasebnega sektorja vzpostavili konkurenco, ki bi pozitivno vplivala na delo javnih zavodov". Zato bodo v SLS "del sedanjih državnih bolnišnic spremenili v koncesijske bolnišnice, ki bodo namenjene rutinski medicini in bodo plačane po dejansko opravljenih storitvah. Nekaj koncesij pa bomo podelili tudi zasebnim bolnišnicam."
