Ustavno sodišče, ki je na svoji spletni strani objavilo odločitev, je poudarilo, da mora po ustavni in konvencijski obveznosti razveljaviti odločbo o priporu in da morajo 91-letnega Boljkovca nemudoma izpustiti na prostost.

Ustavno sodišče je s tem pritrdilo pritožbi njegovega odvetnika Anta Nobila, ki je opozoril, da bi moral postopek potekati na podlagi novega zakona o kazenskem postopku, ki določa, da preiskavo vodi državno tožilstvo, ne pa preiskovalni sodnik, kot je to veljalo po starem zakonu. Zato je Nobilo ocenil, da je bila aretacija Boljkovca nezakonita in da so bile ogrožene njegove ustavne pravice na pravično sojenje.

Na podlagi starega zakona bi preiskavo lahko sprožili, če bi jo začeli pred 1. septembrom letos. Na notranjem ministrstvu so ocenili, da je to mogoče, ker je kriminalistična preiskava potekala od leta 1998, ko so odkrili množično grobišče, za katero so bremenili Boljkovca. Sicer pa je Nobilo trdil, da so takratno preiskavo sprožili proti neimenovanim storilcem, kar je potrdilo tudi ustavno sodišče.

"Uveljavili so star zakon zgolj zato, ker na podlagi novega ne bi imeli možnosti za prijetje Boljkovca," je danes izjavil Nobilo, ki se je na ustavno sodišče pritožil pred tednom dni, potem ko je drugostopenjski sodni senat zagrebškega sodišča zavrnil njegovo prvo pritožbo.

Kot je poudaril, je po današnji odločitvi ustavnega sodišča "jasno, da sta notranji minister Tomislav Karamarko in bivši namestnik šefa policije Milijan Brkić potrebovala spektakel pred parlamentarnimi volitvami", ki bodo potekale v nedeljo, 4. decembra.

Karamarko je prvi na kandidatni listi vladajoče HDZ v tretji volilni enoti v severozahodni Hrvaški, medtem ko je Brkić odstopil s položaja v policiji in je kandidat HDZ v volilni enoti za diasporo. Brkić je znan tudi po neuspešnem vodenju preiskave v primeru izginotja najstnice Antonije Bilić.

Nobilo je takoj po aretaciji Boljkovca ocenil, da ima prijetje politično konotacijo pred parlamentarnimi volitvami in da gre za promocijo Karamarka, ki meri na skrajno desničarsko volilno telo. Obenem pa gre za poskus HDZ, da bi odvrnil pozornost javnosti od kriminala v vladajoči stranki, je takrat dejal Nobilo.

Notranje ministrstvo je po aretaciji sporočilo, da Boljkovca bremenijo vojnega zločina proti civilistom, ker je kršil mednarodno pravo, ko je kot poveljnik maja 1945 ukazal usmrtitev 21 ljudi. Sumijo ga, da je kot vodja komisije Ozne, nekdanje varnostno-obveščevalne službe SFRJ, za območje Karlovca zahteval tudi aretacijo več civilistov z območja Duge Rese na podlagi obtožb, da so sodelovali z ustaškimi oblastmi.

Boljkovca so 2. novembra prijeli pripadniki posebnih enot hrvaške policije v njegovi družinski hiši v Vukovi Gorici pri Karlovcu, kar so spremljali številni mediji. Po spektakularnem prijetju je ta nekdanji tesni sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana na sodišče prišel z berglami in v spremstvu zdravnika ter zanikal odgovornost za očitane mu zločine.