Vsestranska ustvarjalka Ifigenija Simonović ostaja v prvi vrsti pesnica s posebnim posluhom za umetniško besedo. Za esejistično knjigo Konci in kraji je prejela Rožančevo nagrado. Dolga leta je pisala in objavljala dnevnik za Novo revijo. Čeprav z vso zavzetostjo živi sedanjost, pa ima poseben odnos tudi do preteklosti, je svojo odločitev utemeljila komisija.

Pomagala je ohraniti pomembno in dragoceno gradivo iz slovenske kulturne zgodovine: NUK je podarila osebno in rokopisno gradivo iz zapuščine Vitomila Zupana, Francija Zagoričnika ter posredovala pri zapuščini Silvestra Škerlja. Po rokopisnem gradivu iz zapuščine, ki jo hrani rokopisna zbirka NUK, je izbrala in uredila zbirko sedmih Zupanovih knjig Pesmi iz zapora ter njegovo zbirko Pesmi s "prostosti".

Ob prejemu nagrade je dejala, da je nameravala prebrati vsaj 20 Zupanov pesmi, vendar je prepričana, da bo ena zadostovala. Če je bil kdo za spravo, jo je Zupan naredil že v zaporu, kajti njegove pesmi so svetle, a tudi politične, je dejala nagrajenka.

DSP ni le stanovska skupnost, ki brani interese literatov, temveč pogosto intervenira tudi na kulturnem in političnem področju. Častitljiva tradicija društva se je začela v letu 1872. Poglavitna naloga društva od vsega začetka je tudi razširjanje in popularizacija knjige in bralne kulture na Slovenskem. Na tej točki se delovanje NUK in DSP popolnoma prekrivata, piše v utemeljitvi nagrade.

NUK in DSP sta organizirala vrsto razstav, predstavitev in pogovornih večerov ob različnih jubilejih in podelitvah literarnih nagrad. Pod predsedstvom pesnika Milana Jesiha je društvo lani NUK podarilo tudi celotni "papirni" arhiv ugledne mednarodne nagrade Vilenica, med drugim korespondenco s pisatelji, fotografije, zapisnike komisij in druge dokumente, tiskovine in časopisne odzive, je utemeljila komisija.

Jesih je ob prejemu priznanja izrazil hvaležnost zanj in za tople besede. "Priznanje cenimo in lahko obljubimo, da se bomo še naprej izkazovali vredne vaše pozornosti," je dejal.

Kot je utemeljila komisija, je za Stanko Golob poznavanje knjig in življenje z njimi v antikvariatu, ki ga je od leta 1981 do upokojitve lani decembra vodila, skoraj sinonim. Za svoje delo je leta 1993 prejela Schwentnerjevo nagrado, ki jo podeljujejo za uspehe v založništvu in knjigotrštvu, za leto 2008 pa še naziv knjigotržec leta.

Golobova je ob obiskih sejmov in ob stikih z evropskimi antikvarji vseskozi imela pred očmi "vrzeli" v slovenskih zgodovinskih knjižnicah. Znala je "pripeljati domov" knjižne zaklade, za katere ne bi niti vedeli, da so se pojavili na tržišču. S Trubarjevim priznanjem se ji tako želijo zahvaliti za številne dragocene knjige in grafične liste, ki jih zdaj hranijo v NUK, v Narodnem muzeju Slovenije, na gradu Bogenšperk in še v kakšni ustanovi.