Kljub temu da so omenjene informacije javno objavljene v uradnem listu ali na spletnih straneh različnih državnih institucij, kot so agencija za plačilni promet (Fina), gospodarska zbornica ali vladni urad za javna naročila, je njihova objava na eni sami spletni strani zbudila precejšnjo pozornost hrvaške javnosti.

Kot so pojasnili v Vjetrenjači, spremljajo podatke od 1. julija 2009, ker je bil takrat uveljavljen zakon, v skladu s katerim je treba javno objaviti vse državne razpise. Julija 2009 je premierski položaj prevzela Jadranka Kosor, ki je nekaj mesecev zatem centralizirala javna naročila v omenjenem vladnem uradu. Kosorjevo je za predsednico vlade predlagal njen predhodnik Ivo Sanader, za njegovim premierskim mandatom med letoma 2003 in 2009 pa se vlečejo številne korupcijske afere v državni upravi.

Znani hrvaški bloger in svetovalec za komunikacije Marko Rakar, ki je vodja projekta, je za hrvaško televizijo izjavil, da predstavlja njihova stran "zanimivo zbirko informacij o tem, kako država porablja proračunski denar". Za odprtje spletne strani www.vjetrenjaca.org so se odločili, ker so javna naročila eden glavnih generatorjev korupcije na Hrvaškem.

"Lahko ugotovimo, ali je vse bilo v redu ali ne, lahko izbrskamo zanimive informacije tudi, če zgolj preberemo bazo podatkov," je izjavil Rakar, ki pričakuje, da se bo za določene nedoslednosti začelo zanimati tudi državno tožilstvo.

Med največjimi naročniki je podjetje Hrvaške ceste, ki so povezano s številnimi aferami. Podjetja podpredsednika vlade za vlaganja Domagoja Miloševića pa so pred njegovim lanskim vstopom v vlado imela za 3,2 milijona kun (430.000 evrov) pogodb z državo.

Možno je videti, da so pogodbe pogosto dobili ponudniki, ki so bili donatorji HDZ. Gre za manj znana podjetja z različnih koncev Hrvaške, kot so Jedinstvo iz Krapine, Đurkin iz Čakovca, Trgograd-Pavić iz Zagreba in ostale, ki so z državo sklenila večmilijonske pogodbe, znana pa so tudi kot redni donatorji HDZ.

Davčne prijave nekaterih podjetij prikazujejo, da obstajajo zgolj zaradi poslovanja z državo, saj so imela le nekaj deset tisoč kun drugih prihodkov, poleg več deset milijonov kun proračunskega denarja, ki so ga dobila na podlagi javnih razpisov.

Visoko na lestvici podjetij, ki so poslovala z državo, so tudi manjša in širši javnosti neznana podjetja Hidrocom, Europetrol, Posit, Ceha elektro ali Apis. Omenjena podjetja so med 20 tistimi, ki so dobila največ denarja na javnih razpisih v zadnjih dveh letih, skupaj z Zagrebško banko in javnimi podjetji, kot so Ina, Hrvaško elektrogospodarstvo (Hep), državna pošta, Županijske ceste zagrebške županije, JP Morgan Chase Bank, Hypo Alpe Adria Bank in ostali.

Primerov je ogromno, med drugim je vlada sredi varčevalnih ukrepov objavila razpis za nakup cvetja. Novembra 2009 je cvetličarna Puslek iz Zagreba sklenila pogodbo v vrednosti približno 20.000 evrov za okrasitev vlade in sabora s cvetjem, in sicer v časih, ko so državljani zaradi varčevalnih ukrepov plačali dodaten davek na prihodke, premierka Kosorjeva pa izpostavljala varčevalne ukrepe vlade.

Medtem so se na poročanje "Vetrnice" odzvali z ministrstva za gospodarstvo, kjer so sporočili, da so bile vse informacije tudi prej javno dostopne in da nikoli niso skrivali informacij o javnih razpisih.

Rakar je nato pripomnil, da informacije o javnih razpisih objavljajo v uradnem listu le za določen čas, približno za 60 dni. Dodal je, da so omenjene informacije "zgolj nametane" ter da jih ni možno poiskati z brskalnikom na spletni strani uradnega lista.