Dobavitelji so pričakovali, da bodo s pomočjo tega kodeksa v pogajanjih s trgovci izposlovali boljše cene za svoja živila, a zdaj nekateri razočarani ugotavljajo, da so se ušteli. Mercator, denimo, naj bi zahteval tudi do štiri odstotke nižje cene za živila, ki jih odkupuje od njih, poleg tega naj bi nove cene veljale za nazaj, od zadnjega četrtletja tega leta, in ne z začetkom leta 2012.

O teh težavah je razpravljal tudi upravni odbor Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, a nam je njegova predsednica Anka Miklavič Lipušček povedala le, da so se odločili, da bodo zadevo za zdaj pustili pri miru, saj se vsi živilci s trgovci še niso začeli pogajati o poslovnih pogodbah za leto 2012. Tisti, ki imajo pogodbe že v rokah, pa trdijo, da so jih trgovci kljub kodeksu še bolj stisnili kot lani v tem času.

Dobavitelji: Trgovci nas "slačijo"

Očitki, češ da trgovci močno izžemajo svoje dobavitelje, so stari že več let. Tudi strah živilcev, da bi to povedali na glas, ima zelo dolgo brado in se kljub podpisu kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki agroživilske verige ni polegel. Tudi ob tokratnih pogajanjih s trgovci, v katerih so živilci kot vsa leta doslej potegnili krajši konec, namreč ne želijo (ne upajo) javno nastopati z imeni in priimki. So nam pa potrdili, da bodo (v Mercatorju) za svoje proizvode iztržili še manj kot doslej.

Eden od Mercatorjevih dobaviteljev opozarja, da ta trgovec pri uvajanju neželenih poslovnih praks vselej orje ledino in da mu drugi vestno sledijo. Čudi ga, da se je Mercator odločil za dodatno "slačenje" slovenskih dobaviteljev in slabljenje naše živilskopredelovalne industrije v času, ko je velika verjetnost, da bo prešel v tujo last.

Kaj pa morala?

Kmetje in direktorji živilskih podjetij so upali, da bo kodeks prispeval k pravičnejši porazdelitvi zaslužka v agroživilski verigi, a ker je bil podpisan v velikem časovnem primežu - kmetijski minister Dejan Židan je vztrajal, da to storijo na kmetijsko-živilskem sejmu Agra, ki je bil konec avgusta -, so iz njega na zahtevo trgovcev med drugim črtali seznam neželenih poslovnih praks, kazni za nespoštovanje kodeksa, določilo o javnem razkritju morebitnih kršiteljev... Kodeks torej igra le na moralno struno. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, je ob njegovem podpisu to označila za prednost, saj je dejala: "Včasih je lažje plačati denarno kazen na sodišču, če ga kaj polomiš, kot v javnosti poslušati, da nisi spoštoval nečesa, kar si obljubil, da boš spoštoval." Toda agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec je že spomladi letos posvaril, kako je v Sloveniji z moralo: "Razni kodeksi in zakoni tega vprašanja ne bodo rešili, predvsem ne v naši državi, ki ima še zmeraj, vsaj v podjetništvu, zelo balkansko miselnost."

In prvi odmik od moralnih pravil, zapisanih v prehranskem kodeksu, se je zgodil že nekaj dni po njegovem podpisu, ko je Mercator nekatere svoje dobavitelje obvestil, da želi zaradi "optimizacije, revitalizacije in sprememb na trgu" prekiniti pogodbeno sodelovanje z njimi. Te pravice ni trgovcu nihče od njih odrekal, so mu pa zamerili, kako je to storil: s suhoparnim obvestilom po elektronski pošti in z navedbo, da želi sodelovanje prekiniti v 15 dneh (odpovedni rok, zapisan v pogodbah, je tri mesece), in to celo z dobavitelji, ki so bili njegovi partnerji dvajset let ali več.

Mercator: Nikoli ničesar ne zadržimo zase

Ko smo pred časom o tem povprašali Mercator, so nam odgovorili, da svojih dobaviteljev ne odslavljajo in da omogočajo sodelovanje vsem, "ki ponujajo izdelke po meri, željah in potrebah kupcev". Tudi glede sklepanja novih poslovnih pogodb z dobavitelji za leto 2012 v Mercatorju zatrjujejo, da jim ne poslabšujejo pogojev. "Z vsakim dobaviteljem posebej se vsako leto pogajamo na osnovi dejstev o prodaji in v skladu s strategijo upravljanja blagovnih skupin v Mercatorju ter v dobro potrošnika. Zavedamo se, da moramo oboji delovati v dobro kupcev. Torej se morajo spremenjenim nakupnim navadam prilagoditi tudi dobavitelji," so prepričani v Mercatorju.

Največji slovenski trgovec navaja, da želi tudi v prihodnje na svojih policah ohraniti 70 odstotkov izdelkov slovenskih dobaviteljev, vendar: "Trgovec ne more prevzeti odgovornosti za neprilagodljivost nekaterih proizvajalcev. Kupci ne kupujejo izdelkov, ki jim ne ustrezajo ali jih ne potrebujejo. Čeprav bi nekateri radi prevalili vso odgovornost na trgovca, so dejstva nesporna, zato v Mercatorju vlagamo znatna sredstva v spremembe, ki pomenijo večje ugodnosti za kupce. Enako bodo morali prej ali slej storiti tudi dobavitelji, ki se še niso sprijaznili z realnostjo na trgu."

Na izrecno vprašanje, ali so v poslovnih pogodbah za leto 2012 dobaviteljem res povišali rabate (odbitke od prodajne cene, ki jih proizvajalec blaga kot popust odobrava trgovini), so v Mercatorju posredno odgovorili pritrdilno, ko so zapisali: "Vsi poznamo zaostrene pogoje na trgu in pričakovanja kupcev v zvezi s cenami, zato se v Mercatorju vedno pogajamo v dobro potrošnikov. Izpogajano (nižje cene) vedno prenesemo v maloprodajne cene. Nikoli ničesar ne zadržimo zase."