Višnarjeva je z drugim časom kvalifikacij in prepričljivo zmago v četrtfinalu (Johaug, Zeller, Lehteenmaki, Medvedeva) začela zelo suvereno. Misli so že uhajale na primerjavo s Petro Majdič. Živorumeni dres ostaja strah in trepet. Uvodni 1,2 kilometra dolg krog za razvrščanje v piramido za izločilne teke je opravila le 84 stotink za Vibeke Skofterud, medtem ko je Bjoergnova po slabih treh minutah kot peta že zaostajala skoraj tri sekunde, Kowalczykova štiri, Fabjanova osem in Jezerškova enajst sekund. "Kvalifikacij me letos ni bilo več strah, saj sem bila lani že četrta. Pravi test je bil četrtfinale. Počutila sem se odlično, močno. Tek sem imela pod nadzorom tako taktično kot fizično. Po četrtfinalu sem dobila potrditev, da zmorem visoko. Vedela sem, da se odpira lepa priložnost," je opisala.

V polfinalu, kjer so ji nasproti stale Norvežanke Bjoergnova, Johaugova in Falla, Rusinja Matvejeva in malo znana Finka Anne Kylloenen, pa ji je zmanjkalo tal pod nogami. Padca na zadnjico ni zmogla več nadoknaditi. "Padec kot padec. Smučina je bila že zelo razrita in smuk je bilo že težko odpeljati. Izbrala sem sicer isto smučino kot v četrtfinalu, vendar so me razmere presenetile," je opisala nekaj odtenkov, ki so prav tako spominjali na kariero predhodnice Petre. "Zdaj, ko sem se prepričala, koliko zmorem, bomo lahko nadaljevali bolj umirjeno. Tudi servisna ekipa je opravila vrhunsko delo. Imele smo hitre smuči, čeprav razmere niso bile preproste. Nekatere reprezentance so imele kar nekaj težav," je pristavila Višnarjeva.

Kot petindvajseti iz kvalifikacij je Fabjanovi malce ponagajala naključna sestava skupin. V četrtfinalu so se našle skupaj same zvezdnice, tudi svetovna in olimpijska zmagovalka. Proti Bjoergnovi, Justyni Kowalczyk, Američanki Kikkan Randall, Aini Saarinen in Finki Niskanen bi Besničanki uspelo napredovati le ob mali senzaciji. Odličen start ni bil dovolj. "V kvalifikacijah sem še tekla zelo zakrčeno, v četrtfinalu bolje, vendar je bila skupina ubijalska. Žal me je po spustu Američanka zrinila na rob, da sem komaj obvozila lesen trikotnik ob progi, s čimer sem veliko izgubila. Občutek vendarle je, da v klanec tečem lažje kot lani. Smuči smo imele vrhunske," je razložila Vesna Fabjan.

Na progi v Ruki je tudi letos odločal zaključni vzpon na stadion. V velikem finalu je imela prednost vzdržljivost. Zato tudi povsem enak vrstni red kot na deset kilometrov drsalno preteklo soboto v Sjusjoenu. "Pred tekmo nisem vedela, kakšna je moja sprinterska pripravljenost. Zdaj vidim, da je dobra. Tudi naprej želim biti hitra in znova na zmagovalnem odru," je pripomnila mišičasta Marit Bjoergen, za katero je bila to že 51. posamična zmaga.