Vse bi torej dal, da bi lahko bil na tem zgodovinskem sestanku, na katerem je bil po nekaj mesecih trdih pogajanj evropskega direktorata in EFSA s predstavniki agronomske stroke in evropske politike, velikimi proizvajalci in trgovci, ekonomisti, matematiki, fiziki in kmetijskimi ministri dosežen zgodovinski kompromis o maksimalni ukrivljenosti deset milimetrov pri deset centimetrov dolgih kumaricah.

Kompletna druščina Letečega cirkusa Montyja Pythona na LSD-ju se ne bi mogla spomniti večje neumnosti. Njihovo ministrstvo za smešno hojo je ultimativni racionalni politični pragmatizem v primerjavi s pravilnikom evropskega direktorata za kmetijstvo o ukrivljenosti kumaric. Cleesov kultni skeč je v primerjavi s prizori, ko so kmalu zatem tržni inšpektorji začeli naskakovati prodajalke na tržnicah s šestili in kotomeri, resnoben kot tretji program Radia Zagreb.

Evropskim birokratom se je smejal, kdor se je sploh še lahko smejal, in trapasti pravilnik so pred dvema letoma končno umaknili. Nepravilna, kriva, grbasta domača kumarica pa je vseeno ostala simbol upora proti nesmiselni birokratizaciji Evropske unije. V Bruslju so se nazadnje le spametovali in se posvetili resnejšim in pomembnejšim stvarem, kot je ukrivljenost zelenjave. Toliko bolj, ker stvari, ki so resnejše in pomembnejše od ukrivljenosti zelenjave, ni manjkalo: Evropa je medtem potonila v svetovno recesijo in največjo krizo po drugi svetovni vojni, in tako je Evropska unija sklicala nujni sestanek svojih najmodrejših glav, da odločijo - ali je politično korektno osebe ženskega spola imenovati "gospe" in "gospodične".

Nedavna odločitev evrobirokratov, da v političnem protokolu prepovedo uporabo seksističnih izrazov "gospa" in "gospodična", se je zdela zafrkancija, pa ni bila. Nekdo v Bruslju je zares ugotovil, da je v tem trenutku največji problem Unije, da ženske neovirano in nekaznovano imenujejo gospe in gospodične, s čimer razkrivajo njihov zakonski stan in tako grobo posegajo v njihovo temeljno pravico do zasebnosti.

Kaj bo sledilo, so se vprašali zaskrbljeni Evropejci. Kaj je namreč z moškimi? Ali bo Bruselj, ki je tako zelo zaskrbljen za zasebnost svojih državljank in državljanov, sprejel odločitev o strogi prepovedi nošenja - poročnega prstana? Zakaj, jebiga, morajo moški, ki dvorijo ženskim osebam neznanega zakonskega stanu, za hrbtom mrzlično skrivati levo roko in se znojiti v obupanih poskusih, da bi nekako sneli izdajalski prstan, ki se je z leti vrasel v odebeljeni prst, in uresničili svojo temeljno pravico do zasebnosti?

Bruseljske bistre glave pa so imele seveda pametnejše in vsekakor resnejše delo. Evropska komisija je tako ponovno sklicala svojo znamenito Evropsko agencijo za varnost hrane in po triletnem raziskovanju in večdnevni žolčni razpravi o zahtevi proizvajalcev vode te dni končno sprejela zgodovinsko odločitev: na steklenicah in etiketah ne sme biti opombe, da "redno uživanje vode zmanjšuje tveganje dehidracije", ker za to ni pravih znanstvenih dokazov.

Štirikrat sem prebral novico, prepričan, da sem nekaj narobe razumel. In štirikrat sem prebral isto: EU je lastnikom polnilnic vode prepovedala, da bi na etiketo napisali, da pitje vode zmanjšuje tveganje dehidracije! Že sama zahteva proizvajalcev, da vodo reklamirajo kot sredstvo proti dehidraciji, je bila vesoljno idiotska, bolj idiotska od tega je lahko le še trditev, da to ni res. Evropski strokovnjaki pa so cela tri leta raziskovali lastnosti vode in niso našli niti enega trdnega dokaza, da preprečuje dehidracijo!

To, da že sam izraz "dehidracija" dobesedno pomeni "pomanjkanje vode", skeptičnim birokratom ni povedalo nič. Sam bog ve, koliko zamorcev in ljudi je med njihovimi raziskavami končalo življenje v najhujših mukah, strokovnjaki pa še vedno niso odkrili ničesar, kar bi vsaj nakazovalo na to, da voda gasi žejo.

"Draga ženska oseba neznanega zakonskega stanu," je pisalo v telegramu, ki so ga dobile soproge prostovoljcev, ki so se prijavili za raziskavo. "Z globokim obžalovanjem Vam sporočamo, da je Vaš partner nenadoma preminil med sodelovanjem pri projektu EFSA v puščavi Gobi. Vzrok smrti je neznan. Prosimo, sprejmite naše iskreno sožalje."

Kot pravim, vse bi dal, da bi lahko bil na kakšnem sestanku evropske komisije. Recimo na tistem med vodilnimi strokovnjaki in bančniki EU o gospodarski katastrofi v Evropi in humanitarni pomoči najbolj ogroženim slojem prebivalstva. Na katerem se bodo prehranski strokovnjaki iz EFSA še nekako strinjali glede maksimalne ukrivljenosti kruha, ne bo pa niti enega trdnega dokaza, da hrana zmanjšuje tveganje za lakoto in podhranjenost.