Kako se je začelo
Ob razlagah ekonomistov in politikov, kdaj, kje in zakaj se je začela svetovna gospodarsko-finančna kriza, se nas večina počuti kot idioti. Del nerazumevanja resda tiči v dejstvu, da se nas je večina samo peljala z mestnim avtobusom mimo ekonomske fakultete, kar ne zadošča za Nobelovo nagrado za ekonomijo, ampak če naredimo seznam razlag tistih, ki so menda obiskali vsaj menzo na ekonomskem faksu, je videti, da niso bili vsi v isti menzi. Eni pravijo, da je do krize prišlo, ker se država preveč vpleta v ekonomijo, drugi, da je kolapsirala teorija o vsemogočnem trgu. Za ene so krivi previsoki stroški dela (previsoke minimalne plače), za druge pogoltnost vodilnih in najbolje plačanih. Krivi so pristaši čikaške ekonomistične šole, krivi so "hedge" skladi, krivi monetaristi, krive so banke, kriva je borza, kriva je Kitajska s podcenjenim juanom. Krive so vlade, ker so se zadolževale, krive so banke, ker so posojila dajale, krivi so preveliki vojaški proračuni, krivi so socialni transferji, krivi so ljudje, ker nočejo delati do osemdesetega leta, krivi so šolarji, ker bi radi malico zastonj, kriva je potrošniška mentaliteta. Potem pa mi je v roke prišel dopis neznanega ekonomista, po mojem z Marsa, saj je vzroke za krizo pojasnil zelo enostavno. V neko vas pride vsem neznani moški v dragi obleki, ki vaščanom ponudi, da bo odkupil njihove osle za 100 evrov. Nekaj vaščanov ponudbo sprejme, tip pa ti pride spet naslednji dan in za osle ponudi po 150 evrov. Tretji dan ponuja že 300 evrov za osla. Kdo ne bi izkoristil te možnosti, a oslov ni bilo več naprodaj. Dal bo po 500 evrov za osla, ko pride naslednjič, obljubi kupec. Dan zatem pride pomočnik poslovneža z že odkupljenimi osli in jih vaščanom ponudi v odkup po 400 evrov. Ker je logika enostavna, kupiš za 400, jutri prodaš za 500 in profitiraš 100, si vaščani denar sposodijo in odkupijo vse nekoč njihove osle. Vaški župan jih k temu spodbuja, saj bo dobil denar od poslovne transakcije. Toda tistega v dragi obleki in s kravato ter s 500 evri za osla ni bilo ne dan potem, ne do konca tedna, ne do konca leta. Vaščanom so ostali dolgovi in osli, ki jih ni hotel nihče kupiti. Upnik se je zjokal županu na rami, da bo propadel, ker njegovi vaščani ne vračajo dolga, in zato tudi vaški upravi ne more posoditi denarja. Pametni župan iz vaške blagajne postrga denar in ga namesto vaščanom, ki bi z njim plačali dolg, da upniku. Ta denar sicer vzame, a dolga ne odpiše. Ker pa je vaška blagajna prazna, županu ne posojilodajalec ne okoliški župani ne posodijo denarja, ker vedo, da ga ne more vrniti. Situacija je naslednja. Poslovnež in njegov pomočnik sta z nakupom in prodajo oslov obogatela in šla na Maldive. Posojilodajalec je dobil svoj denar in gre na Maldive, kmetje pa so mu še vedno dolžni, vsaj obresti. Župan ima prazno blagajno in začne krčiti plače učiteljem, gasilcem, zdravnikom, smetarjem in socialne transferje. Proda občinsko stavbo, gasilske avtomobile, vaški muzej in cerkev in odide na Maldive. Vaščani imajo dolg in ničvredne osle. Kdo je zdaj v tem poslu osel, avtor razlage ne pove, je pa to vprašanje vsekakor intelektualni izziv za slovite ekonomiste in politike.
Baba naj bo doma
Izrael je ena fina, napredna, demokratična država enakopravnih ljudi in ravno zato ga sosedje ne marajo in ga hočejo izbrisati z obličja Zemlje. Ne pozna diskriminacije in segregacije, razen ko gre za Palestince in ženske. Ta pravi judje, s črnim klobukom na glavi in kitkami, ki bingljajo izpod klobukov, ter brado, so namreč sklenili v Izraelu postaviti stvari na svoje, pravo mesto oziroma ženske tja, kamor sodijo. Naučiti babšeta manir v skladu s tistim, kar piše v tori in talmudu, to pa so skromnost, ponižnost, predanost, neizpostavljanje. Tako se zdaj petsto Izraelk vsak dan pritoži, da jim skrajni judje ne dovolijo peljati se z njimi v mestnem avtobusu. Baba naj gre peš! Ta pravi judje so tudi ugotovili, da ženske nimajo kaj početi na reklamnih jumbo plakatih, pa čeprav ne kažejo svojih oblin, ampak zgolj z obrazom reklamirajo prašek za perilo, pisarniški material ali kremo za roke iz pristnega mrtvomorskega blata. Vsako noč se pravoverni odpravljajo na mazaške akcije in z barvami svinjajo po plakatih po celem Jeruzalemu, češ da ženski obraz žali judovska verska čustva in vzbuja pri mladeži ostudna čustva. Nekatere tudi strgajo. Župan Jeruzalema si puli lase, kajti oglaševalci, ki mastno plačujejo mestu prostor za jumbo plakate, nočejo več oglaševati, če jim bodo ortodoksni judje svinjali po reklamah. Policija tarna, da je nemočna. Ne bodo letali po Jeruzalemu za mazači naslikanih žensk, ko pa imajo polne roke dela, da ubranijo živa dekleta, ki jih skrajneži vse pogosteje mlatijo kar na ulici, ker s krilom dva centimetra nad kolenom, naličenim obrazom in dekoltejem podirajo temelje judaizma. Bogme imajo tudi v slavni izraelski vojski težave z babnicami. Nedolgo tega je skupina vojakov besno in užaljeno zapustila neko prireditev, na kateri so njihove sobojevnice zapele nekaj borbenih in domoljubnih pesmi. Vojaki so prisluhnili rabinu, ki jim je razložil, da vera prepoveduje ženskam organizirano petje v javnosti. Baba naj bo doma, čaka naj na moža, piše v tori, zato lahko ženske pojejo pod tušem v kopalnici ali otrokom kakšno uspavanko. Vojakinje lahko sicer skupaj z moškimi hodijo po minskem polju, tvegajo, da jim raznese roke in noge, vozijo tanke, bombardirajo z letali, se na nož spopadajo s palestinskimi krvoločneži, a pele ne bodo. Sicer pa je Izrael ena fina država, kjer ne poznajo diskriminacije.