Seznami kandidatov pokažejo še, katere stranke so v kadrovski stiski, saj stranke kandidirajo nekatere res nenavadne kandidate, ki si jih v državnem zboru težko predstavljamo. Verjetno je tu treba iskati tudi odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da v državnem zboru, med izbranci ljudstva, ki imajo v rokah usodo dveh milijonov ljudi, sedi toliko nesposobnih za poslansko delo.

Radoživ vir informacij

Predvolilni seznami so tudi prvovrstno družboslovno orodje. Razkrivajo, kaj vse se ljudem z imeni in priimki, naslovi, rojstnimi datumi, poklici in delovnimi mesti mota po glavi, ko pod drobnogledom javnosti stopajo dobro plačani službi naproti. Da denimo nekdo s priimkom, ki je lahko ponos multikulturne Slovenije, kandidira za stranko, ki je v slovenski politiki simbol nacionalističnega šovinizma in ksenofobije. Ali da na listi stranke, ki zagovarja diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, torej vrednote iz časov, ko so ljudje živeli še v jamah, kandidira nekdo, ki sploh ne živi v jami, ampak v centru mesta. Ali da je kandidat po poklicu "lutkar in igralec", volilcem pa se ponuja kot tisti, ki trenutno opravlja delo "bivšega poslanca DZ RS". Karkoli že to pomeni.

Tako radoživ vir informacij, ki je vsak trenutek dostopen na spletni strani državne volilne komisije in ki sega še v čas zadnjih treh državnozborskih volitev, bi bilo škoda prepustiti pozabi oziroma prahu državnih arhivov. Gre za dokumentiranje časa. Vendar zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) zbirke podatkov načeloma strogo varuje pred uporabami, ki ne sodijo v kontekst namena, za katerega so bile zbrane. V tem primeru so podatki namenjeni pripravam države na volitve.

Od tod izvira zaplet, ki je v zadnjih tednih nastal med uradom informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Nataša Pirc Musar, in državno volilno komisijo (DVK). Zahteva pooblaščenke, da je treba osebne podatke kandidatov na preteklih volitvah odstraniti s spletnih strani DVK, bo, kot kaže, na upravnem sodišču soočena z argumenti DVK, da morajo biti ti podatki vselej dostopni vsem.

DVK je sklep o upravnem sporu, s katerim bo nasprotovala odločbi informacijske pooblaščenke, sprejela na podlagi izhodišč, ki jih je v četrtek predstavil njen tajnik Dušan Vučko. Komisija meni, da gre za javno dostopne podatke in da je treba upoštevati, da kandidati kandidirajo za javne funkcije. DVK, je povzel Vučko, izvršuje zakon o volitvah in je dolžna objaviti liste kandidatov na vrsto načinov, med drugim jih objavljajo tudi pod okriljem uradnega lista. "Javna objava je namenjena volilcem," je povedal. "Tudi če pride do nadomestnih volitev, lahko na podlagi objav volilci vedo, kdo bo poslanca nadomestil." Vučko pa je poudaril, da so to zgolj izhodišča in da bo DVK dokončno tožbo oblikovala v roku tridesetih dni.

Namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut - Strle je na Dnevnikovo prošnjo za pojasnilo najprej poudarila, da njihov urad ni zahteval popolnega umika imen, temveč le umik tistih osebnih podatkov, katerih objave nekaj let po izteku državnozborskih volitev (2000, 2004 in 2008) ne predvideva zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ). V odločbi, ki jo je izdal državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov, je tako zapisano, da so se "osebni podatki kandidatov na preteklih državnozborskih volitvah […] objavili za informirane oziroma svobodne […] odločitve volivcev, kateri listi oziroma kandidatu bodo namenili svoj glas". "Iz določb ZVDZ ne izhaja kakšen drug namen objave obravnavanih osebnih podatkov kandidatov. Ker je namen obdelave osebnih podatkov - njihove objave na spletnih staneh - že bil dosežen, mora zavezanec postopati po […] ZVOP in osebne podatke kandidatov, ki so bili objavljeni na podlagi […] ZVDZ, iz spletnih strani, ki jih upravlja oziroma nadzoruje njihovo vsebino, izbrisati," je v odločbi zapisal državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Rosana Lemut - Strle je povedala še, da odločba ni neposredno povezana s predvolilnim dogajanjem, saj so prvi dopis DVK, da morajo podatke odstraniti, iz urada informacijske pooblaščenke poslali konec aprila.

Pred tem so bili podatki na spletni strani DVK objavljeni več kot deset let. Sogovornica je priznala, da tega sami niso opazili. "Prejeli pa smo nekaj opozoril ljudi, ki so nekoč kandidirali in jih je stalna objava njihovih osebnih podatkov motila. Zato smo razmislili in ugotovili, da res ni potrebe za to, da bi ti podatki vseskozi viseli na spletni strani DVK. Gre za seznam, ki vsebuje ime, priimek, datum rojstva in podobno. Ti podatki so namenjeni za objavo pred volitvami. Ko je glasovanje zaključeno in poznamo rezultate volitev, pa se zdi, da je namen tega seznama izčrpan." Lemut-Strletova sicer pravi, da ZVDZ res ne opredeljuje roka, do katerega so lahko liste objavljene, vendar je namen objave po njenem jasen.

Papir bo ostal

V začetku jeseni so začeli na DVK podatke brisati, kasneje pa se je DVK odločila, da bodo informacijsko pooblaščenko raje pozvali, naj izda odločbo. Zato je sredi oktobra državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov izvedel inšpekcijski nadzor in kasneje izdal citirano odločbo. Njeno upravičenost pa bo, kot napoveduje DVK, zdaj preverjalo upravno sodišče.

Vse opisano, četudi prvotno ni imelo zveze z letošnjimi volitvami, saj aprila še niso bile razpisane, velja vendarle razumeti v kontekstu predvolilnega dogajanja in menjave oblasti. Vsakršno brisanje arhivskih podatkov, ki segajo v sam državotvorni vrh Slovenije, je ob upoštevanju težavnega razmerja med koalicijo in opozicijo za posameznike lahko skrajno neprijetno početje.

S strokovnega stališča varovanja zasebnih podatkov, ki so ob izpostavljenosti na svetovnem spletu še posebej ranljivi, pa bo tehtanje med zaščito zasebnosti in pravico vedeti zanimivo. "Vprašanje je treba obrniti," je dejal profesor Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. "Ne gre le za vprašanje, ali imamo zakonsko podlago za to, da se naloži izbris, saj je podlaga za to lahko zakon o varovanju osebnih podatkov. Po zakonu o volitvah v državni zbor morajo biti kandidatne liste objavljene, a to se nanaša na čas do volitev. Po volitvah pa začnejo veljati druge zakonske podlage za objavljanje osebnih podatkov." Pirnat pravi, da za tiste, ki so bili izvoljeni, objava osebnih podatkov v razumnem obsegu ne bi smela predstavljati težave. "Javni funkcionar gotovo ne more pričakovati takšne stopnje zaščite kot drugi državljani. Za objavo podatkov o kandidatih, ki niso bili izvoljeni, v času, ko ne kandidirajo več, pa ne vidim podlage, zato bi morali biti anonimizirani."

Pirnat se strinja z mnenjem, da so lahko podatki o kandidatih na preteklih volitvah volilcem v pomoč pri odločanju na aktualnih volitvah. Vendar bi moral zakon takšno "pomoč" predvideti. "Gre za problem objavljanja urejene baze podatkov," pravi Pirnat. "Potem ko so bili že enkrat objavljeni, jih je gotovo mogoče kje najti, in če jih mediji shranjujejo, jih lahko kasneje tudi objavljajo. Vprašanje pa je, ali je DVK, ki je državni organ, upravičena hraniti in objavljati takšen seznam. Zakonske podlage za to ni."

Nekdanji dolgoletni tajnik DVK Marko Golobič je v pogovoru za Dnevnik povedal, da ga je prepoved objave nekoliko presenetila, saj do letos dileme o objavi podatkov na DVK ni bilo. Zaradi pozornosti, ki je temu posvečena, si je kot opazovalec nedavnih španskih volitev ogledal tamkajšnje sezname. "V Španiji pustijo na spletu objavljena samo imena kandidatov, objavljajo pa jih seveda v uradnem listu." Spomnil pa je, da podatkov ni mogoče povsem izbrisati, saj so shranjeni v različnih, tudi uradnih arhivih. "V arhivu jih lahko vsakdo poišče," je dejal.

V četrtek smo za pokušino pregledali še arhiva na spletnih straneh volilnih komisij v Veliki Britaniji in Nemčiji. V Veliki Britaniji sezname kandidatov s preteklih volitev hranijo. Ogledati si je denimo mogoče seznam iz leta 2001, ko so na volitvah kandidirali vsi zadnji britanski premierji Tony Blair, Gordon Brown in David Cameron. Njihova imena so navedena med več tisoč imeni drugih kandidatov, obenem z imenom obeh strank, za kateri so kandidirali. Vendar je seznam računalniško zaščiten: omogočeno je tiskanje, onemogočeno pa je računalniško iskanje po seznamu in kopiranje ter s tem ustvarjanje novih, selekcioniranih baz podatkov. V Nemčiji pa je zaščita dosti bolj temeljita. Ko kliknete na seznam, se na zaslonu odpre zapis: "Zaradi zaščite podatkov volilna komisija ne posreduje nikakršnih objav o kandidatih."

V Sloveniji bo naslednje na vrsti upravno sodišče. Zaradi občutljivosti tematike je mogoče, da bo zadeva kasneje obravnavana tudi na višjih sodiščih, morda tudi na ustavnem. Če bodo sodniki sledili trendu, ki državljane (velikokrat upravičeno) ščiti pred internetnimi zlorabami osebnih podatkov, bo množica kandidatov z bogato paleto osebnih zgodb, ki govorijo o slovenskem političnem sistemu, dostopna le še na papirju. Hranjenja papirja zakon seveda ne bo prepovedal. Zato prav vsakega predvolilnega biltena ne kaže vreči v koš.