Kot je znano, imamo pri nas trideset tisoč stanovanj več kot gospodinjstev. Po oceni sklada bi bilo mogoče s stimulativnimi ukrepi na trg najemnih stanovanj hitro spraviti od pet do deset tisoč stanovanj.
Brezplačnik piše, da bo ministrstvo za okolje do 23. decembra zbiralo pripombe na osnutek stanovanjskega programa, ki so ga pred dnevi objavili na svoji spletni strani. Sprejemal ga bo parlament v novi sestavi.
Med temi ukrepi je, trikrat višja obdavčitev praznih stanovanj, fiksna obdavčitev najemnin (zdaj tisti z višjimi dohodki dohodnino plačajo po 41-odstotni stopnji). Lastniki stanovanj, ki bi jih oddali vsaj za pet let, pa bi bili davka oproščeni.
Če bo program sprejet, bodo ukinjena neprofitna stanovanja. Najemniki z nižjimi dohodki bodo morali plačevati tržno najemnino, zato pa bodo od države dobile stanovanjski dodatek. Do dodatka naj bi bilo upravičenih vsaj 19 tisoč najemnikov, zanj pa bi stanovanjski sklad porabil 50 milijonov evrov na leto, vendar bi z višjimi najemninami iztržil več. Tako bi tričlanska družina, ki bi imela manj kot 1.238 evrov neto dohodkov, dobila 250 evrov stanovanjskega dodatka na mesec, piše Žurnal24.
Za novejše 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje bi se najemnina s 185 evrov postopno zvišala na 490 evrov, za starejše pa s 138 na 310 evrov.
Na neprofitno stanovanje trenutno čaka 6.600 gospodinjstev, povprečna čakalna doba pa je okrog pet let. Ker neprofitna najemnina ne pokriva vseh stroškov, nihče ni zainteresiran, da bi stanovanja gradil.
Neprofitna najemnina je zdaj v povprečju od dva do trikrat nižja kot tržna, dokler bo tako, neprofitnih stanovanj ne bo nikoli dovolj, ugotavljajo na skladu.
