Krajnc je poudaril, da je boj proti korupciji ena temeljnih programskih točk SMS Zelenih, in spomnil, da so se že pred leti "borili" za ohranitev Komisije za preprečevanje korupcije. Slovenija je po njegovih besedah na papirju sicer pravna država, v praksi pa "malo manj". Je tudi "večtirna pravna država", kjer za nekatere pravila veljajo, "za nekatere pa očitno ne".
Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede je potrdil, da so tudi njegove raziskave pokazale na obvladovanje države s strani neformalnih mrež. Prvi element tega je, da elite preko kadrovanja obvladujejo državne institucije, drugi element sistemske korupcije pa je kreiranje zakonodaje zunaj državnih institucij za denar, ki je namenjen državni upravi.
Za sestavljanje zakonov izven državnih institucij gre po njegovih besedah ogromno denarja, poleg tega pa te zunanje institucije poznajo napake teh zakonov in jih nato preko zastopnikov izkoriščajo v nadaljnjih postopkih. Elite so si torej podredile državne institucije in si same pišejo takšno zakonodajo, ki odgovarja neformalnim mrežam, da te kujejo dobičke. Ker si zakonodajo pišejo sami, njihova ravnanja niso kazniva, poleg tega si zdaj z željo po ukinitvi trajnega sodniškega mandata skušajo podrediti še sodno vejo oblasti, je opozoril Dobovšek.
Zakonodaja v parlamentu bi se po njegovih besedah morala sprejemati neodvisno - parlament naj zavzamejo politične stranke in zakoni naj se kreirajo tam. "Od politike pričakujem, da se bo ukvarjala s politiko," je povedal. Kot enega ključnih elementov za boj proti korupciji je izpostavil tudi močne državne institucije. Kranjc pa se je ob tem zavzel za zmanjšanje števila sodnih zaostankov.
