Evropska komisija je danes predstavila več dokumentov, usmerjenih v reševanje trenutnih kriznih razmer v EU oziroma območju evra. Gre med drugim za letni pregled rasti, v katerem je komisija opredelila prednostne naloge za zagotavljanje javnofinančne konsolidacije in rasti v naslednjem letu. S tem je zagnala evropski semester, cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik ter strukturnih reform članic unije.

Poleg tega je predstavila še predloga dveh uredb za nadaljnjo krepitev nadzora nad fiskalnimi in gospodarskimi politikami v območju evra ter zeleno knjigo o skupnih evrskih obveznicah, s katerimi začenja javno razpravo o tem orodju za reševanje dolžniških težav v evrskem območju, o katerem med članicami EU ni soglasja. Kot pravijo na ministrstvu, gre za obsežen nabor ukrepov, ki jih Slovenija podrobneje še proučuje. Podrobnejših komentarjev v tem trenutku zato še ne morejo podati.

Evropska komisija je sicer predlagala tri možnosti za uvedbo skupnih evropskih obveznic, ki jih imenuje "obveznice za stabilnost". A obenem je poudarila, da je ta mogoča le ob bistveni krepitvi proračunske discipline in s tem evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni.

Ostro proti skupnim evropskim obveznicam

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v nemškem parlamentu znova ponovila odločen "ne" skupnim evropskim obveznicam. Predlog Evropske komisije, ki je danes predlagala možnosti za uvedbo takšnih obveznic, je po njenem mnenju "obžalovanja vreden in neprimeren". Merklova vztraja pri svojem stališču. Po njenem mnenju namreč skupne evropske obveznice, ki jih Bruselj imenuje "obveznice za stabilnost", ne morejo odpraviti strukturnih pomanjkljivosti območja s skupno evropsko valuto, pač pa je to mogoče doseči le s spremembami evropskih pogodb. Te bi omogočile boljši nadzor nad državami in njihovim izpolnjevanjem dogovorjenih pravil.

Nemčija se boji, da se bodo njeni izredno nizki stroški zadolževanja občutno zvišali, če se bo zadolževala skupaj z drugimi državami, ki so v občutno slabšem fiskalnem položaju. Nemška kanclerka je danes znova zavrnila tudi idejo obsežnejših nakupov obveznic zadolženih držav s strani Evropske centralne banke (ECB). Meni namreč, da mora ECB ostati neodvisna ter mora izpolnjevati svoje poslanstvo, ki je boj z inflacijo. "To je njen mandat. Trdno sem prepričana, da tega mandata absolutno ne bi smeli spreminjati," je poudarila Merklova.

Na istem bregu tudi Finci

Sicer je mnenje Nemčije danes podprla tudi Finska. Finska finančna ministrica Jutta Urpilainen je za nemški tednik Die Zeit poudarila, da finska vlada popolnoma izključuje možnost skupnih evropskih obveznic. "Finska vlada ne bi mogla pojasniti državljanom, zakaj bi morali prevzeti odgovornost za države, ki več let niso upoštevale evropskih fiskalnih pravil," je pojasnila.

V nasprotju s tem pa je izrazila pripravljenost na sprejetje večje vloge ECB pri reševanju evra. V temelju Finska deli mnenje Nemčije, da je potrebno storiti vse za ohranjanje neodvisnosti ECB. "A če noben drug ukrep ne bo pomagal, moramo znova premisliti tudi o vlogi ECB ali o večji vlogi Mednarodnega denarnega sklada (IMF)," je dejala.

Proti uvedbi skupnih evropskih obveznic pa je tudi avstrijska finančna ministrica Maria Fekter, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Ta je izrazila "ostro" nasprotovanje skupnim evropskim obveznicam, dokler ne bi bil mogoč bolj občuten vpliv na države, ki se ne bodo držale določenih pravil. Avstrijski poslanci sicer njenega mnenja ne delijo povsem, danes so številni v parlamentarni razpravi menili, da prednosti skupnih evropskih obveznic odtehtajo za njihove pomanjkljivosti.