Barroso ocenjuje, da se je nova italijanska vlada pravilno lotila izzivov, ki so po njegovih besedah "ogromni, a premostljivi".

Montijeve napovedi o pokojninski reformi, reformi trga dela, boju proti davčnim utajam, davku na nepremičnine in institucionalni reformi je šef komisije označil za "ambiciozne", a opozoril, da je sedaj nujno dosledno izvajanje napovedanih ukrepov.

Ob tem je Barroso spomnil, da komisija pozorno spremlja izvajanje italijanskih ukrepov in da bo njena nadzorna misija svoje dosedanje ugotovitve predstavila na zasedanju evrske skupine 29. novembra. Misija se bo po njegovih besedah tudi kmalu spet vrnila v Rim.

Barroso je sicer prepričan, da bo Rimu uspelo pridobiti nazaj zaupanje finančnih trgov, ljudi in mednarodnih partnerjev, katerih oči so uprte v Italijo. Položaj Italije sicer po njegovih besedah ostaja težak, zato ima Montijeva vlada pred seboj zgodovinsko nalogo.

"A nihče ne pričakuje čudežev, potrebna so trajna prizadevanja," je opozoril Barroso in dodal, da dojemanja finančnih trgov ni mogoče spremeniti z dneva v dan, temveč mora Italija vztrajno nadaljevati prizadevanja za povrnitev zaupanja vlagateljev.

Monti pa je zatrdil, da bo Evropa v središču dejavnosti nove italijanske vlade in da bo Italija karseda prispevala h krepitvi Evrope, konkretnih ukrepov za zmanjšanje ogromnega italijanskega dolga za leto 2013 pa ni želel komentirati, češ da z Barrosom nista govorila o podrobnostih.

O proračunu naj bi Monti govoril z Ollijem Rehnom

Pojasnil je, da z Barrosom danes nista govorila o takih podrobnostih, temveč sta se osredotočila na strateška gospodarska, politična in institucionalna evropska vprašanja. O proračunu naj bi Monti govoril s komisarjem za denarne in gospodarske zadeve Ollijem Rehnom v petek v Rimu.

Barroso se je Montiju zahvalil, da je prišel v Bruselj tako hitro po prevzemu položaja, in menil, da je to znamenje njegove predanosti EU. Ob tem je poudaril, da uživa Monti njegovo popolno zaupanje in da verjame, da bo Italijo s svojo avtoriteto in izkušnjami popeljal iz krize.

Italija, ki se je zaradi prezadolženosti znašla pod velikimi pritiski finančnih trgov, je poleg Grčije v središču pozornosti Evrope, predvsem zaradi skrbi, da obstoječi mehanizmi za zaščito evra ne bi bili dovolj za pomoč temu tretjemu največjemu gospodarstvu v območju evra.

Tako kot v Grčiji je dolžniška kriza tudi v Italiji nedavno privedla do menjave oblasti in terjala odstop kontroverznega predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki je pred tem preživel številne nezaupnice.

Od novega predsednika vlade Montija, sicer dvakratnega evropskega komisarja in predanega Evropejca, EU pričakuje odločne ukrepe za zmanjšanje ogromnega italijanskega dolga in strukturne reforme, ki bodo spodbudile rast, s čimer naj bi Rim pomiril finančne trge.

Monti se je v Bruslju sestal tudi s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem. Po obisku v evropski prestolnici pa se bo v četrtek v Strasbourgu srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem.

Van Rompuy pozdravil "ambiciozen" program za fiskalno konsolidacijo in spodbujanje rasti

Ob tem je Van Rompuy ponovil, kar je že večkrat poudaril tudi Rehn, da je skupne evrske obveznice mogoče uvesti le po vzpostavitvi strogih fiskalnih pravil. Tudi Monti se je strinjal, da jih ne gre razumeti kot načina za izogibanje fiskalni disciplini.

Tudi Van Rompuy je sicer vesel, da bo za mizo voditeljev članic EU odslej sedel tudi Monti, saj bodo imeli po njegovih besedah vsi evropski voditelji koristi od njegovih izjemnih izkušenj in vizije za Evropo. Monti "je dodana vrednost za vse nas," je poudaril.

Prav tako je tudi Van Rompuy pozdravil "ambiciozen" program za fiskalno konsolidacijo in spodbujanje rasti, ki mu ga je danes predstavil Monti in temelji na treh stebrih: fiskalni disciplini, gospodarski rasti in socialni enakosti.

Po obisku v Bruslju se bo Monti v četrtek v Strasbourgu srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. V povezavi s tem srečanjem je italijanski premier danes poudaril, da se želi držati "metode skupnosti", s čimer se je izrekel proti odločanju v ozkem krogu članic unije.