Su Čijeva je dolgoletna borka za demokracijo in najbolj prepoznana mjanmarska osebnost v tujini. Leta 1990 je njena stranka na volitvah zmagala, a ji je režim preprečil prevzem oblasti, nato pa je petnajst let preživela v hišnem priporu, dokler je lani niso izpustili. Letos pa so oblasti začele dialog z njo in njeno stranko, očitno so zdaj umaknili tudi omejitve, ki so Su Čijevi onemogočile sodelovanje na lanskih volitvah. Takrat je prepričljivo zmagala stranka predsednika in nekdanjega generala Theina Seina, s čimer je vojaški režim dobil preobleko civilnih oblasti. Nacionalna zveza za demokracija bo imela svoje kandidate za vseh 48 sedežev na nadomestnih volitvah za izpraznjene sedeže v parlamentu.
S Su Čijevo se je po telefonu pogovarjal tudi Obama. Nato je na srečanju azijsko-pacifiških voditeljev na Baliju dejal, da bo Mjanmar v začetku decembra za dva dni obiskala Clintonova. Šefa ameriške diplomacije v tej državi ni bilo od vojaškega udara leta 1962.
Po ocenah opazovalcev je za spremembe v Mjanmaru odgovornih več dejavnikov. Napoved obiska Clintonove in kandidature Su Čijeve precej očitno sovpadata z odločitvijo regionalnih voditeljev, da bo Mjanmar leta 2014 lahko predsedoval regionalni povezavi ASEAN, za kar so si oblasti v Yangonu zelo prizadevale. V ozadju pa so še globlji razlogi. Mjanmar je pod vse večjim finančnim pritiskom, kar ga sili k prebijanju mednarodne izolacije, želi si tujih finančnih sredstev za obnovo razmajane infrastrukture in gospodarstva, ki ga spodbujajo predvsem kitajske investicije.
Predsednik Sein je že sprožil gospodarske reforme, zmanjšal omejitve svobode govora in začel dialog s pripadniki manjšin ter odpovedal gradnjo 3,6 milijarde dolarjev vrednega mogočnega jezu, ki ga je podpirala Kitajska, nasprotovali pa so ji doma. Da se stvari premikajo, je režim nakazal tudi prejšnji mesec z izpustitvijo približno dvestotih političnih zapornikov. A jih je za zapahi še kakšnih šest tisoč.