Predsednik Demokratične stranke dela Franc Žnidaršič je prepričan, da je potrebno postopno in premišljeno krčenje javne uprave, da ne bo prišlo do motenj servisiranja prebivalcev.

Kandidat SMS - Zelenih Blaž Kavčič je dejal, da v javnem sektorju manjka dinamika, ki bi bila primerljiva z gospodarstvom, in da enotni plačni sistem ne deluje.

Po besedah predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića je potrebna reorganizacija procesov, zmanjševanje števila zaposlenih na mehak način in stimuliranje tistih, ki delajo bolje.

Glede stimulacije se strinja tudi predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta Gregor Virant, ki pa bi dal odpoved tistim, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov. Virant še vedno zagovarja enotni plačni sistem brez izjem. Janković pa bi pustil enoten plačni sistem, vendar bi zdravnike obravnaval posebej.

Po besedah predsednika Gibanja za Slovenijo Franca Kramarja je treba ločiti javno in državno upravo, pri čemer je še vedno veliko neproduktivnih birokratov, kjer pa bo potrebna selekcija.

Sodelujoči, z izjemo Kavčiča, so bili enotni tudi glede zmanjšanja števila ministrstev. Medtem ko se je večina zavzela za takojšnje zmanjšanje števila ministrstev, pa bi bil to po Žnidaršičevih besedah samomor servisa za državljane, zato se je zavzel za postopno zmanjševanje. Kavčič pa je prepričan, da je število ministrstev drugotno vprašanje, problem je slabo upravljanje z vlado in s sredstvi.

Glede stanovanj iz fonda NLB Janković meni, da banki ni mogoče ukazati, kaj naj naredi s stanovanji. Z vzpodbudo banki, naj proda približno 5000 stanovanj, pa se strinja Virant, saj meni, da bi to pocenilo stanovanja na trgu.

Po Žnidaršičevih besedah bi bilo dobro, da bi banka čim prej prodala stanovanja in mladim omogočila, da pridejo do stanovanj. Če so v NLB lahko managerjem dajali ugodna posojila, bi lahko tudi z državo pripravili tako ponudbo, da bi mladi lahko kupili stanovanja, pa meni Kramar. Po Kavčičevih besedah bi moral v konkretnem primeru vlogo odigrati stanovanjski sklad.

Predstavniki zunajparlamentarnih strank so svoja mnenja soočili tudi o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Kavčič projektu nasprotuje, v stranki pa odločno zahtevajo njegovo ekonomsko in okoljsko optimizacijo. Z njim se je strinjal tudi Žnidaršič in dodal, da bo na svetovnem tržišču "vsaka energija cenejša kot iz TEŠ 6".

Ob tem je Janković poudaril, da bi bila ustavitev projekta TEŠ 6 neodgovorna, saj bi s tem nastala ekonomska škoda. Po Virantovih besedah pa TEŠ 6 sicer ekološko in ekonomsko ni dober projekt, a bi ga bilo danes zelo težko ustaviti. Kramar je prepričan, da je "nesmotrno, negospodarno in neupravičeno" ustavljati projekt, kljub temu, da je slabo pripravljen.

Na vprašanje, kateri ukrepi bi lahko prinesli nova delovna mesta, Žnidaršič odgovarja, da bi bilo to mogoče z zagonom gradbeništva in davčnimi olajšavami za zaposlovanje mladih. Po Kramarjevih besedah je ena izmed boljših rešitev javno delo, odpreti pa bi bilo treba tudi državne investicije v infrastrukturo. Ob tem se je Virant zavzel za davčno razbremenitev prve zaposlitve, znižanje korporativnega davka za mala in srednja podjetja v prvem in drugem letu poslovanja in fleksibilizacijo trga dela.

Janković predlaga davčne olajšave na vse investicije, ki prinašajo nova delovna mesta in dodano vrednost, s posebnim poudarkom na regijah, ki so zaostale. Kavčič se je med drugim zavzel za uvedbo t. i. zelenih javnih naročil, uvesti pa bi morali tudi kriterije, da posel dobijo najbolj inovativni in družbeno odgovorni.

Kandidati na soočenju POP TV o pravni državi in lobijih

Kandidati za poslance osmih strank, ki imajo po javnomnenjskih raziskavah največ možnosti za izvolitev v parlament, so na današnjem soočenju na POP TV govorili predvsem o delovanju pravne države ter energetskih lobijih, ki naj bi vladali državi. Kandidati so bili deljenih mnenj o tem, ali je bilo do sedaj storjenega dovolj za pregon korupcije.

V prvem delu soočenja so kandidati, ki jih stranke vidijo kot prihodnje pravosodne ministre, najprej soočili mnenja o tem, ali je bilo v Sloveniji doslej strojenega dovolj na pregona korupcije ter o primeru Vegrada. Aleš Zalar (LDS) je dejal, da trenutno v zvezi z Vegradom teče osem postopkov, zato po njegovem mnenju ne moremo reči, da na tem področju ni bilo ničesar strojenega. Franci Matoz (SDS) je nasprotno menil, da se je predolgo čakalo do začetka prvih kazenskih postopkov proti Vegradu, saj je že pred tem obstajal sum o kaznivih dejanjih.

Po mnenju Janija Sorška (Lista Gregorja Viranta) je kronični problem slovenskega tožilstva v tem, da tožilci pogosto niso dovolj dobro pripravljeni, da bi lahko izpeljati bolj "specializirane" primere. S tem se je strinjala tudi Maša Kociper (Lista Zorana Jankovića), ki je dodala, da imajo državljani pogosto občutek, da pravna država v Sloveniji ne deluje, do tega pa po njenem pride zaradi nespoštljivega odnosa javnosti do dela sodstva.

Kandidati za pravosodne ministre so spregovorili tudi o ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Zalar je poudaril, da gre za pomemben korak, ustanovitev NPU je pozdravil tudi Soršak in ob tem dodal, da bi morali uvesti zunanji nadzor nad delom sodnikom. Da bi morali časovno omejiti delo sodnikov, je predlagal Matoz, ki meni, da ti pogosto zavlačujejo pri razglasitvah sodb, Kociperjeva pa se je ob tem spraševala, zakaj Zalar kot minister ni storil več na področju skrajšanja sodnih zaostankov.

Nobeden izmed štirih kandidatov pa se ni mogel izogniti vprašanju glede domnevno spornih ali kaznivih dejanjih, ki jih očitajo predsednikom strank, za katere kandidirajo. Pri tem so vsi štirje poudarili, da so vse stvari, ki se jim očitajo, brez prave osnove.

V drugem delu soočenja so sodelovali Karl Erjavec (DeSUS), Darja Radić (Zares), Dušan Kumer (SD) in Radovan Žerjav (SLS), uvodoma pa so spregovorili o nedovoljenih črnih gradnjah. Erjavec je ob tem izpostavil, da država daje nenavaden zgled s tem, ko tudi sama deluje kot "črnograditeljica" in kot primer navedel gradnjo avtocest.

Po mnenju Radićeve je glavna težava v tem, da "ministrstvo za okolje in prostor ne deluje", sedaj pa na tem področju ni nobenega pravega nadzora več. Žerjav je dejal, bi se dalo s primernim vodenjem ministrstev in države to težavo urediti, vendar "je za to potrebna volja". Kumer je ob tem izpostavil, da so pri nas kazni za črne gradnje "le simbolične".

V povezavi s tem so soočili tudi svoja mnenja o tem, ali gre pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) za morebitno črno gradnjo. Radićeva je kot nekdanja gospodarska ministrica dejala, da je bilo gradbeno dovoljenje zanj res izdano šele februarja 2011 in dodala, da je bila presenečena, ko je videla "kako se je hitelo s pripravo dovoljenja".

Radićeva je še dejala, da je nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, ki sicer kandidira na listi SLS, javnost zavajal in ji prikrival dejanske informacije o gradnji šestega bloka Teš. Kumer in Erjavec pa sta bila skeptična, kako kot ministrica ni mogla dobiti pravih podatkov o vrednosti projekta.

Sicer pa so vsi štirje predstavniki v razpravi predstavili že znana mnenja o smotrnosti in primernosti gradnje šestega bloka Teš.