Mnogi Slovenci so se izselili kot državljani Avstrije, Italije ali Jugoslavije in so v večini popisov priseljencev v imigrantskih državah narodnost enačili z državljanstvom. Veliko je bilo tudi nelegalnih izselitev. Poleg tega je štetje potomcev k "Slovencem" izjemno tvegano, saj so kriteriji za to zelo različni, od zgolj slovenskega priimka oz. porekla do kriterija znanja slovenskega jezika itd., opozarjajo v omenjenem uradu.
Slovenci so se v različnih zgodovinskih obdobjih sicer izseljevali iz različnih razlogov. Domovino so zapuščali kot ekonomski migranti, kot politični migranti, v sodobnem času pa pogosto izkoriščajo nove možnosti, ki jim jih nudi vedno bolj povezan svet, še poudarjajo v uradu, ki je julija letos prvič pripravil skupno praznovanje vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev z naslovom Dobrodošli doma.
Slovenci predvsem v zahodno Evropo in čez lužo
V minulem stoletju so se Slovenci izseljevali predvsem v zahodno Evropo, mnogi pa tudi čez lužo. Velike slovenske skupnosti so tako v ZDA, Kanadi, Argentini in ostalih državah Latinske Amerike, Avstraliji ter državah Azije, Afrike in Oceanije, vendar v slednjih v manjšem obsegu.
V zahodno Evropo so se najbolj izseljevali v 19. in 20. stoletju, glavne smeri izseljevanja pa so bile takrat po podatkih Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Slovenske akademije znanosti in umetnosti Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Švica, v manjšem obsegu pa tudi ostale evropske države, npr. skandinavske (zlasti Švedska od 60. let minulega stoletja).
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš je ob svetovnem dnevu izseljenstva za STA poudaril, da "Slovencev po svetu ne smemo razlikovati po razlogu zapustitve matične države, temveč moramo nanje gledati kot na pomemben del slovenske družbe, ki ohranja slovenstvo na svoj lasten način tudi v tujini. Ohranjanje slovenske tradicije, slovenskih etničnih posebnosti in ne nujno le znanje slovenskega jezika so tiste značilnosti, ki nas kljub velikim razdaljam še vedno povezujejo. Slovenija jim kot matična država nudi predvsem podporo - tako moralno, finančno kot tudi institucionalno, za ohranjanje teh etničnih posebnosti."
Tudi v Sloveniji društva, ki se ukvarjajo z izseljeniško problematiko
V Sloveniji deluje nekaj organizacij in društev, ki se ukvarjajo z izseljeniško problematiko. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je bilo ustanovljeno leta 1991 na pobudo v tujini rojenih potomcev slovenskih izseljencev, ki so se ob osamosvojitvi preselili v Slovenijo, ter drugih Slovencev iz domovine. Njegova poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino.
Združenje Slovenska izseljenska matica skrbi za Slovence po svetu ter pospešuje njihove stike z domovino. Ustanovljena je bila leta 1951 z namenom vzpostaviti stike s slovenskimi izseljenci, zdomci in njihovimi potomci ter z njimi sodelovati, še posebej pri ohranjanju slovenskega kulturnega izročila.
Slovencem po svetu je na voljo tudi mesečnik Slovenija danes, na naslovu www.slovenija-danes.slovenci.si pa deluje spletna skupnost Slovencev po svetu.
