Ko pride do spajanja vina in hrane, je možnosti neskončno veliko. Čas globalizacije, ki nebrzdano prodira v lokalno okolje, je spremenil odnos do spajanja hrane z vinom v prid našim brbončicam. Sama nisem privrženka stroge delitve v smislu, da gredo bela vina le k belemu mesu oziroma k lahki hrani in rdeča vina le k rdečemu mesu oziroma težji hrani. Poigrajte se z okusi, vonjavami in barvami ter ob tem uživajte v improvizaciji, svetuje Rutarjeva in dodaja:
»Treba se je držati le načela, da mora biti vino vselej le dopolnilo hrani oziroma krožniku, nikakor pa ne sme prevladovati. Zato imejte v zavesti preprosto vodilo: lahka hrana, razne solate ali juhe gredo vštric z lažjimi vini novejših letnikov. K težji hrani, glavnim kompleksnim jedem, sirom in sladicam pa se priležejo bolj močna, strukturna vina, lahko tudi starejših letnikov.«
NASVETI
Ribe:
Ogromno vin lahko dominira nad nežno paleto okusov, ki jih imajo ribe in morski sadeži, zato servirajte lažje sveže vino: rebula, sauvignonasse, pinela, zelen in rizling. Če se raje odločate za tuje sorte, ustrezajo sauvignon ter sivi in beli pinot.
Meso:
Lažje meso, kot so goveji zrezki, lahko pa tudi puran ali piščanec, se lepo spoji s chardonnayi in vsemi belimi vini, ki smo jih našteli pri ribah. Divjačina, bifteki in svinjina pa se bolje podajo k rdečim sortam. Mirno lahko izbirate med cabernet-sauvignonom, merlotom, cabernet-frankom, modrim pinotom, modro frankinjo, shirazom ali med različnimi zvrstmi (cuveji).
Ostalo:
- Pica
Kjer je vse bolj rdeče, ustrezajo primorski caberneti. Pri pici ne razmišljajte preveč o vinu, le uživajte.
- Razne testenine
H kremastim omakam se dobro podata chardonnay in sivi pinot, k morskim različicam pa rebula in zelen. Če je omaka mesna, si brez bojazni lahko privoščite tudi kakšen merlot.
- Vegetarijanski krožnik
Pravšnja odločitev o tem, katero vino se bo najbolje podalo k vegetarijanskemu obroku, je odvisna tudi od začimb. Če v krožniku recimo prevladujejo gomoljaste začimbe z oreščki, mu pripada modra frankinja ali modri pinot. Če pa je krožnik bolj na osnovi zelenjave, kliče po sauvignonassu, šiponu, chardonnayu ali belem pinotu.
Sladice:
Za veliko večino ljudi je sladko vino edina sladica.
- Sadje
Sadni krožniki se odlično spojijo s polsladkimi ali sladkimi vini. Kislost v sadju je lep kontrast sladkobi vin. Tu pridejo do izraza vse pozne trgatve.
- Čokolada
Ta zelo priljubljena sladica se težje ukloni vinu. Toda na različnih delavnicah, tudi v Sloveniji, so prikazali, kako dobro gre čokolada s portovci in celo z merloti, narejenimi iz sušenega grozdja.
- Težje sladice
Te sladice se odlično ujemajo s štajerskimi sladkimi vini, z briškim pikolitom ali zvrstmi iz sušenega ali ledenega grozdja.
Penine in oranžna vina
»V Vinoteki Brda ponudimo penino ob vsaki priložnosti. Imamo goste, ki pijejo samo penine, zato menim, da je stereotip o penečih vinih že zdavnaj za nami. Penine tako nič več ne točimo v ozke visoke kozarce, prav tako pa je lahko penina spremljevalka za ves obed, od predjedi do sladice,« je pojasnila Petra Rutar.
Podobno velja za tako imenovana oranžna vina, ki nas lahko spremljajo vso kosilo ali večerjo. »Oranžna vina imenujemo tista vina, ki imajo oranžnorumenorjavo barvo. To so macerirana vina, narejena na okolju prijazen način, ki vsebujejo zelo malo žvepla oziroma nič, in niso bila filtrirana. Ker je okus poln, a hkrati saden in svež, so idealna pijača za vse priložnosti,« je sklenila direktorica Vinoteke Brda.