Morda je bolj zanimivo to, da se tovrstni procesi vse bolj približujejo tudi Evropi, ki že lep čas živi v prepričanju o lastni konservativnosti in monogamno-romantičnem razmerju z zvitki potiskanega papirja. Čeprav so e-knjige lani v Britaniji predstavljale le 6 odstotkov tržnega deleža knjižne prodaje, pa Amazonovi britanski uporabniki morda kot prvi nakazujejo, da ljubezen do papirja počasi usiha, saj od aprila naprej kupijo več kot dve elektronski knjigi na eno tiskano. Da e-knjiga polagoma postaja enakovredna tekmica in ne le dopolnilo tiskani različici, priča tudi zanimiv podatek, da je letošnja žirija za nagrado man booker namesto knjig prejela elektronske bralnike z naloženimi knjižnimi naslovi.
Medtem ko se v tujini že delijo na tiste, ki apokaliptično razglašajo konec tiskane knjige, in tiste, ki verjamejo v še boljšo bralno izkušnjo na podlagi sinergije dveh medijev, pa se zdi, da so v Sloveniji tovrstne razprave brezpredmetne. A le na prvi pogled, saj e-knjiga že nastaja tudi pri nas.
Čas tudi za e-leposlovje
Prva je na področje elektronskega založništva stopila znanstvena e-knjiga, o kateri smo pisali že pred časom, z njo pa se najbolj resno ukvarjata Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta, ki izdaja izključno elektronske knjige in bo do konca leta predstavila svojo 27. izdajo, ter Založba FDV, ki bo v tem akademskem letu ponudila 50 brezplačnih in 50 plačljivih e-izdaj, dolgoročno pa namerava celoten tiskani program ponuditi tudi v elektronski obliki.
V nasprotju s tem se leposlovna elektronska zgodba odvija bistveno bolj počasi. Pred tremi leti je nastala prva slovenska elektronska založba Ruslica, ki jo je ustanovilo založniško-časopisno podjetje Večer, ki za zdaj ponuja pretežno slovenske klasike. Več pestrosti na trgu e-knjig bosta morda prinesli dve uveljavljeni založbi: drugače od pričakovanj si naslova prvega tiskanega velikana, ki se je spečal z elektronsko naslednico, ne bo prisvojila naša največja založba Mladinska knjiga, temveč njena mlajša in manjša, vendar enako ambiciozna sestra - Študentska založba, ki bo kmalu, na Slovenskem knjižnem sejmu, predstavila prvih 25 elektronskih knjig, ki jih bodo ponudili prek Applove trgovine iBookstore, še 70 jih bo sledilo do marca 2012. Istega leta naj bi jih ponudili še prek spletne trgovine Amazon, ko bo ta omogočila iskanje in nakupovanje knjig v slovenščini, nam je sporočila Renata Zamida iz Študentske založbe. Kaj pa bomo lahko kupovali in po kakšnih cenah? "V prvem paketu ponujamo dela slovenskih avtorjev in avtoric, tudi takih, ki so že dlje razprodana in zanje vedno znova obstaja povpraševanje. Cene bodo nižje od deset evrov, nekatere celo nižje od pet evrov," sporoča Zamida.
In kaj je z načrti Mladinske knjige, ki svoj nastop na trgu e-knjig napoveduje že kar nekaj časa? "Mladinska knjiga ima podpisano pogodbo s spletno knjigarno Kobo, ki je poleg Amazona in spletne knjigarne Barnes and Noble tretji največji igralec na tem področju," pravi glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač, ki pa bolj natančnega datuma začetka prodaje še ne želi izdati. Tudi njihove e-izdaje bodo dostopne na iBookstoru, a so te še vedno v fazi testiranja. Sicer pa intenzivno urejajo avtorske pravice za e-knjige in imajo v tem trenutku za e-izdajo pripravljenih približno 150 e-naslovov.
E-knjiga kot ne-knjiga?
Cene e-izdaj Mladinske knjige bodo podobne cenam žepnic, kar bo verjetno nekoliko dražje od ponudbe Študentske založbe, saj se cena mehkih izdaj giblje nekaj nad desetimi evri. "Težava je predvsem struktura cene e-knjige," pravi Kovač. "Davek na e-knjigo znaša 20 odstotkov, prodajalci praviloma vzamejo 30 odstotkov, avtorske pravice znašajo 25 odstotkov od neto prejemkov, in če da založnik še 20 odstotkov posredniku, ki mu spravi delo v tujo e-knjigarno, mu ostane zelo malo za kritje uredniškega in prevajalskega dela. Zato bomo sami vzpostavili kanale za prodajo e-knjig prek največjih tujih e-knjigarn." V Študentski založbi ob tem pravijo, da si zaslužka s svojimi cenejšimi izdajami za zdaj ne obetajo, v projekt pa so se spustili zaradi zavedanja, da morajo slediti teku časa, in želje, da pravočasno preprečijo poplavo piratskih e-knjig v slovenščini ter dvignejo zavest slovenskih književnikov o pomembnosti elektronskih avtorskih pravic.
V vsakem primeru je ena največjih anomalij slovenskega elektronskega knjižnega trga nenavadno visok davek, ki pa je posledica usklajevanja slovenske zakonodaje z evropsko. Če so namreč knjige predmet nižje stopnje DDV, ki znaša 8,5 odstotka, se elektronske publikacije po evropskih predpisih obravnavajo kot elektronsko opravljene storitve in so zato predmet splošne stopnje DDV, ki znaša 20 odstotkov. E-knjiga se torej obravnava kot ne-knjiga, kljub temu, da gre v obeh primerih za isto ali vsaj zelo podobno vsebino, le na drugačnem mediju.
Nadzor nad bralci
Zanimiva je tudi odločitev Mladinske knjige, da svoj nastop na trgu e-knjig začne s Kobom in ne Amazonom, ki je vsaj na prvi pogled najočitnejša izbira. Razlogi za to pa so štirje, pojasnjuje Miha Kovač. Prvi je povsem praktične narave, saj bodo Kobove bralnike, katerih prodajo prav tako načrtujejo v prihodnosti, servisirali v Evropi, medtem ko je treba vsako poškodbo Amazonovega kindla "zdraviti" v ZDA, kar prinese dodatne stroške. Drugič, pri Kobu so kot Kanadčani neprimerno bolj jezikovno odprti, nadaljuje Kovač, in bodo tako bralne naprave kot spletne trgovine prilagodili različnim jezikom, kar se v Amazonu po njegovem mnenju še ne bo prav kmalu zgodilo.
Druga dva razloga pa nista samo poslovne, temveč tudi etične narave. "S svojo nizkocenovno politiko Amazon dobesedno uničuje zidane knjigarne in knjižnice," meni Kovač. Kot primer navaja britansko e-izdajo trilogije Millenium Stiega Larssona, ki jo je Amazon prodajal po 2,99 funta, kljub temu, da je moral za vsak izvod založniku plačati pet funtov. "Raje dva funta izgube, kot da bi pustili prednost tiskani izdaji," poudarja Kovač in dodaja, da bodo tudi zato v naslednjem letu v Angliji zaprli 1500 knjižnic, v zadnjih dveh letih pa so zaprli nekaj sto knjigarn. "Ne verjamem, da lahko nekaj spletnih strani naredi toliko za promocijo knjige in branja kot nekaj sto zidanih knjigarn in knjižnic, zato takega boja proti njim ne podpiram." In četrti razlog: "Ker so bralniki vseskozi ali vsaj občasno v omrežju, veliki spletni trgovci, kot je Amazon, natančno vedo, koliko, kdaj in kaj berete." In v primeru, da bi vsi slovenski založniki prodajali prek Amazona, bi podjetje v Seattlu popolnoma nadzorovalo slovenski trg, saj bi o njem imelo vse podatke, a jih ne bi delilo z nami. Pa ne počne tega tudi Kobo? "Tudi, vendar so podatki transparentni in ves čas dostopni uporabnikom," zagotavlja Kovač. "Poleg tega je eden od pogojev, da bomo s Kobom zaključili pogajanja o prodaji bralnih naprav, tudi to, da bomo slovenski založniki e-knjig dobili vpogled v prodajo e-knjig na slovenskem trgu, česar Amazon ne omogoča," pravi Kovač.
Javni denar v tuje knjigarne?
A tukaj se nejasnosti elektronskega založništva in problemi, ki jih bo slovenska knjiga morala rešiti v prihodnosti, še ne končajo. "Ali bomo v prihodnosti javna sredstva vlagali v produkcijo knjig, ki se bodo v e-obliki tržile predvsem v tujih knjigarnah? Potem smo izgubili avtonomnost in kontrolo nad prodajo lastnih knjig!" se sprašuje urednik revije Bukla Samo Rugelj. Tudi njemu se poraja vprašanje monopola, ki je vezano tudi na to, da veliki ponudniki e-knjig in bralnih naprav neposredni nakup e-knjig prvenstveno omogočajo samo v svojih prodajalnah in obenem otežujejo branje e-knjig v formatih, ki jih podpirajo druge spletne knjigarne.
Dober odgovor na ta vprašanja bi bila morda slovenska platforma za prodajo e-knjig. "Dajte mi milijon evrov in jo takoj naredim!" pravi Miha Kovač, ki meni, da za kaj takega preprosto ni dovolj sredstev. Največja težava pri tem naj bi bila vzpostavitev močnega požarnega zidu, ki bi zaščitil podatke pri nakupovanju s kreditnimi karticami, opozarjajo iz Študentske založbe in Mladinske knjige. O možnostih ustanovitve slovenske platforme za e-knjigo smo povprašali tudi na Agenciji za knjigo Republike Slovenije, a so nam odgovorili, da v primeru tovrstnega projekta pričakujejo iniciativo založnikov, in opozorili na to, da bo za področje knjige v letu 2012 na voljo še manj sredstev kot doslej.
Posebno področje, ki bi zahtevalo samostojno obravnavo, so tudi slovenske knjižnice, ali kot jih je nekoč poimenoval Uroš Grilc, "najbolj razvita kulturna mreža v državi". Kako se bodo odzvale na e-knjigo? V Mestni knjižnici Ljubljana je trenutno na voljo 29 e-bralnikov različnih proizvajalcev, ponujajo petdeset naslovov starejših slovenskih avtorjev, ki jih je izdala založba Ruslica, izposoja knjige pa je vezana na izposojo bralnika. Pa bi bila možna izposoja e-knjige na lasten bralnik? V Mestni knjižnici Ljubljana so odprti za nove možnosti, upamo lahko le, da jih ne bo prestrašila izkušnja angleških knjižnic, ki so ponudile kode, s katerimi si je bilo mogoče naložiti izposojeno knjigo na svoj bralnik, a so kode hekerji lani razbili in e-knjige "pokradli". Navsezadnje pa je tu še vprašanje javnega denarja in tega, koliko ga bodo knjižnice porabile v tujih knjigarnah. Iz Mestne knjižnice Ljubljana odgovarjajo, da čakajo na slovenske ponudnike. Če je tako, se jim nikamor ne mudi, porajajoča se vprašanja pa velja raziskati, še preden bodo odgovori prišli s tujega trga.
