Za primerjavo, v Sloveniji je bilo lani za raziskovalno-razvojno dejavnost namenjenih 745,9 milijona evrov (okrog milijardo dolarjev) bruto domačih izdatkov ali 2,1 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), kažejo nedavno objavljeni podatki državnega statističnega urada.
Microsoft sicer po vsem svetu zaposluje okrog 40.000 razvijalcev in 850 raziskovalcev, skupno pa ima preko 90.000 zaposlenih, je še pojasnil Clayton.
Trenutno se podobno kot številna druga tehnološka podjetja po svetu pri raziskavah in razvoju osredotočajo na področja, kot so računalništvo v oblaku, socialna omrežja in tako imenovani naravni uporabniški vmesnik.
Pri omenjenih naravnih uporabniških vmesnikih gre za to, da uporabnik s tehnologijami komunicira s pomočjo svojih gibov, dotikov in glasu.
Primer tega so - na trgu že prisotni - krmilniki s senzorji za zaznavanje gibov kinect, poleg tega pa tudi naprave Microsoft Surface, ki enemu ali več uporabnikom hkrati omogočajo delo z digitalnimi vsebinami na velikih zaslonih, občutljivih na dotik.
Prva generacija naprav Microsoft Surface se na trgu uporablja že od leta 2008, vendar zaradi visoke cene predvsem v bankah, bolnišnicah, hotelih, igralnicah ipd.
V kratkem naj bi na trg prišla druga generacija te strojno-programske rešitve, Microsoft jo je razvil v sodelovanju z južnokorejskim proizvajalcem elektronike Samsung.
Cilj tovrstnih rešitev, tako Clayton, je narediti tehnologijo nevidno oziroma omogočiti, da bo tehnologija tako rekoč nevidno pomagala uporabnikom pri vsakdanjih opravilih doma, na poti, v službi.
