"Napis je nenavaden, ko pa smo ploščo sestavili, smo ga brez težav razvozlali,“ je za Discovery News povedal Moshe Sharon s Hebrejske univerze. Sharon in njegov sodelavec Ami Shrager sta povedala, da so besedilo verjetno pripravili cesarjevi uradniki, morda pa celo cesar sam, ki je sicer tekoče govoril arabsko.
"Muslimanski učenjaki so prihajali na Friedrichov dvor na Siciliji, kjer je imel sedež. Imel pa je tudi harem in muslimansko priležnico,“ je povedal Sharon. Pravnuk Friedricha Barbarose in Rogerja II. Siciljanskega je bil krščanski kralj, ki je vodil šesto križarsko vojno med letoma 1228 in 1229. Križarske vojne na Bližnjem vzhodu so zvrstile med letoma 1095 in 1291. Cilj 200 let trajajočih konfliktov med muslimani in kristjani je bil ponovno krščansko zavzetje Jeruzalema in okolice.
"Friedrich je uspel pridobiti veliko ozemlja za svoje krščansko kraljestvo, brez da bi segel po meču,“ je povedal Sharon. Med največje podvige mu pripisujejo krščanski prevzem Jeruzalema. Nadzor nad mestom naj bi mu podaril egiptovski sultan al-Malik al-Kamil, ki je bil navdušen nad Friedrichovim poznavanjem arabščine.
Pred dogovorom leta 1229 je cesar, ki ga je papež Gregor IX. ekskomuniciral, ker se sprva ni želel pridružiti križarski vojni, utrdil obzidje mesta Jaffa. Na obzidju je pustil dva napisa, enega v latinščini in drugega v arabščini.
