Boj je v okviru svoje skupine začel Max Schrems, študent na dunajski univerzi, ki je irskemu informacijskemu pooblaščencu posredoval 22 pritožb zoper Facebook. Skupina s Schremsem na čelu meni, da Facebook hrani podatke. Kateri so ti podatki, pa bi uporabnikom po njihovem mnenju morali razkriti. Na Irsko je do danes prispelo še 150 dodatnih pritožb glede Facebookovega odgovora na zahteve uporabnikov, 10 pa jih je bilo poslanih zaradi Facebookovega pristopa do varovanja podatkov.

Schrems je pojasnil, da si je po elektronski pošti dopisoval z Richardom Allanom, vodjo evropskega oddelka za zasebnost pri Facebooku. Allan naj bi mu namignil, da Facebook išče možnosti o modificiranju svojih sistemov, s čimer bi jim bilo omogočeno posredovanje dodatne količine informacij v primeru, če irski informacijski pooblaščenec najde napako v Facebookovi trenutni strategiji. Teh navedb v Facebooku niso želeli komentirati.

Skritih ostaja vsaj še 19 kategorij

Schrems je še dejal, da Facebook v zadnjih tednih posreduje vedno manj podatkov v primerjavi s količino, ki so jih nekaj mesecev nazaj pošiljali njemu in ostalim (prvim) pritožnikom. V Facebooku na obtožbe odgovarjajo, da so poslani podatki popolnoma v skladu z evropsko direktivo. Facebook je pošiljal CD s 57 kategorijami podatkov, po besedah Schremsa pa jih je vsaj še 19, morda celo 24.

Zaradi števila zahtev so pri Facebooku nato prekinili s pošiljanjem CD-jev. Iz Facebooka so sporočili, da se na CD-jih nahaja "količina podatkov, ki je manj uporabna za povprečnega uporabnika – gre za surovo zbirko podatkov“.

Družabno omrežje pa je v zadnjih tednih tudi spremenilo informacije o tem, kako lahko uporabniki pridobijo podatke, ki jih hranijo o njih. Sedaj so uporabniki namreč preusmerjeni na stran, kjer lahko na računalnik prenesejosvoj osebni "arhiv“, ki je glede na Facebookove navedbe kopija vseh osebnih informacij, ki so jih delili na družabnem omrežju. Schrems je pojasnil, da je orodje obstajalo že prej, Facebook pa je le spremenil njegovo namembnost.

Schrems opozarja, da so podatki, ki jih Facebook ponuja v arhivih, že vidni na Facebookovi strani uporabnika, na primer profilna slika, sporočila, seznam prijateljev in objave na zidu. Namesto 57 kategorij podatkov pa si je z orodjem mogoče ogledati le 22 kategorij. V Facebooku pravijo, da je orodje praktično, namesto "izdatnih, od piksla do piksla baz podatkov brez praktične vrednosti“.

Študent prava pa po drugi strani zatrjuje, da s tem orodjem družabno omrežje krši tako irski zakon kot evropsko direktivo, ki uporabnikom omogočata vpogled v surove podatke. Schremsova skupina Europe v. Facebook tako želi vpogled v vse podatkovne kategorije, vključno z uporabnikovo interkacijo z oglasnimi sporočili, podatki o lokaciji in uporabi gumba "všeč mi je“.

Kako se čim lažje znebiti ljudi?

Sicer so ta mesec pri Facebooku ustvarili elektronski naslov datarequests@fb.com, ki naj bi bil namenjen vsem, ki želijo vpogled v profil. A če na naslov pošljete pošto, prejmete sporočilo z navodili o uporabi orodja. V nadaljevanju Facebookovega odgovora še piše naslednje: "Preko tega elektronskega naslova ne bomo vstopali v nadaljnjo korespondenco glede specifičnih podatkov.“

Kaj dobite v zameno, če na zgornji email pošljete zahtevo, si lahko ogledate s klikom.

Po besedah Schremsa gre pri tej potezi Facebooka zgolj za način, kako se čim lažje znebiti ljudi.