"V organizaciji so zagovarjali pluralizem, sodelovali so domoljubi vseh političnih prepričanj," je povedala. Na posvetu, ki ga je organiziral Študijski center za narodno spravo (SCNR), je bilo - kot je običajno na dogodkih SCNR - kot antipod TIGR postavljeno medvojno in povojno delovanje komunistične partije. Rejčeva in voditeljica pogovora, publicistka in pisateljica Alenka Puhar, sta se strinjali, da je partija v liberalizmu, ki so ga zagovarjali tigrovci, videla nasprotnika, četudi so bili med tigrovci tudi komunisti in je TIGR sodeloval z italijansko komunistično partijo.

V razpravi po predavanju dr. Rejčeve je bilo slišati, da so bili med vojno nekateri tigrovci likvidirani, po vojni pa so bila pričevanja o njihovih akcijah, ki so se začele v dvajsetih letih dvajsetega stoletja, utišana. Govornica je večkrat poudarila, da je dediščina TIGR "bruhnila na dan" šele po osamosvojitvi Slovenije. S pospešenim zgodovinarskim raziskovanjem se denimo vse bolj razkrivajo podrobnosti o načrtovanem atentatu na Mussolinija leta 1938 v Kobaridu. O tem bo SCNR pripravil razpravo januarja, prihodnje leto pa gledališko predstavo o atentatu pripravlja tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu. Med vrsticami živahne razprave z Rejčevo in Puharjevo je bilo mogoče prepoznati tudi opozarjanje na napetosti med današnjo organizacijo TIGR, ki goji spomin in vrednote nekdanjega TIGR, in borčevskimi organizacijami.

Direktorica SCNR Andreja Valič je dejala, da bi bilo treba TIGR v slovenski politični zgodovini umestiti na pomembnejše mesto, kot ga ima, in da bi zasluge tigrovcev morala bolj poudarjati tudi država. SCNR, ki je bil ustanovljen maja 2008, nekateri zgodovinarji z drugih inštitucij očitajo zgodovinski revizionizem in pomanjkljive znanstvene reference. Očitki so povezani tudi z dejstvom, da SCNR sodeluje v "spravni" iniciativi, ki je po padcu komunističnih režimov zajela vzhodnoevropske države. Ta proces, katerega vrh je bila v evropskem parlamentu sprejeta resolucija o totalitarizmih, ki je v isti sapi obsodila zločine, fašizma, nacizma in komunizma, nekateri zgodovinarji razumejo kot poskus opravičevanja kolaboracije z nacisti. Kolaboracija je zgodovinski problem, s katerim se sooča večina vzhodnoevropskih narodov in ki v mnogih državah še vedno kroji politični prostor.

SNCR je v okviru pravosodnega ministrstva ustanovila vlada Janeza Janše, v času sedanje vlade pa so se vrstila vprašanja v strokovni javnosti pa tudi med višjimi uradniki ministrstva, ali bo njegovo delovanje ukinjeno. "Z informacijami, da nas bodo ukinili, se nisem ukvarjala," je pred zaključkom mandata vlade Boruta Pahorja povedala direktorica Valičeva, ki na volitvah kandidira na listi SDS. Povedala je, da so pri predsedniku vlade našli podporo in da si je center tudi v mednarodni javnosti ustvaril "močno zaledje". SNCR je tako oktobra postal partner "platforme evropskega spomina in vesti", združenja raziskovalnih centrov, ki v trinajstih evropskih državah raziskujejo zgodovino totalitarizmov.