Čeprav so nekateri najglasnejši kritiki programov finančne pomoči Grčiji, Portugalski in Irski želeli, da pomeni izstop iz območja evra tudi izključitev iz EU, pa se jim je Merklova uprla. Država, ki ne bo zmogla ali želela dolgoročno spoštovati dogovorov, vezanih na skupno valuto, bo tako območje evra lahko prostovoljno zapustila, a obenem ostala v EU. Čeprav je bilo glasovanje o predlogu zgolj simbolno, pa bi lahko dalo nov zagon razmišljanju nekaterih strokovnjakov, ki so prepričani, da imajo države, kot je Grčija, boljše možnosti za reševanje visoke zadolženosti zunaj območja evra.
"Celovita in dolgoročno vzdržna institucionalna struktura za evrsko območje bi morala vsebovati možnost izstopa države članice," je svoje stališče pojasnil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mojmir Mrak. A pri tem je opozoril, da je treba jasno povedati, da bi bil tudi organiziran izstop države iz območja evra povezan z velikimi nacionalno-gospodarskimi stroški za to državo. Stroški v primeru nenadzorovanega izstopa oziroma nenadzorovanega razpada evrskega območja pa bi bili še mnogo višji. To tezo podpirajo izsledki študije banke UBS, ki je skušala oceniti stroške razpada evrskega območja in ugotovila, da bi v perifernih državah območja evra tovrstni stroški samo v prvem letu po razpadu dosegli tudi do polovico BDP.
Kljub vse glasnejšim govoricam o možnosti izstopa države iz območja evra je želel biti finančni minister Wolfgang Schäubele jasen, da je glavni interes Nemčije ohraniti območje evra nedotaknjeno. "Nikogar ne bomo prisilili v izstop iz območja skupne valute," je dejal Schäubele. Že pred tem je to stališče podprla Merklova, ki je pozvala Nemčijo, da prevzame breme reševanja najbolj ambicioznega evropskega skupnega projekta (evra) in se odločno odzove na negotovost, ki vlada današnjemu času. "Svetu moramo poslati jasen signal," je dejala Merklova in nadaljevala: "Ne bomo stokali in ne bomo se pritoževali. Namesto tega vemo, da imamo nalogo, ki jo moramo opraviti."
Ta bo vse prej kot lahka, saj je po mnenju dr. Mraka tudi Italija že potegnjena v krizo. "To seveda pomeni, da je kriza evrskega območja prešla iz faze, ko so bile prizadete le periferne države, v fazo, ko se je kriza preselila v osrednje države evrskega območja," je zaskrbljen Mrak, ki pojasnjuje, da doslej oblikovani instrumenti za reševanje krize ne bodo več zadostovali.
jan.bratanic@dnevnik.si
