Posveta so se udeležili tako slovenski kot avstrijski raziskovalci, med drugimi pa tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Minister je za STA dejal, da so Štajerski Slovenci ena od skupin, ki so v težkem položaju že ves čas, potem ko so se organizirali v Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko, pa "počasi napredujejo".

Kot je opozoril Žekš, slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem v letošnjem dogovoru, s katerim so koroški Slovenci z Dunajem in Celovcem dosegli rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, sploh ni omenjena. To pa je po besedah ministra tudi eden od dokazov, da celovški dogovor ni dokončen niti za avstrijsko Koroško, za avstrijsko Štajersko pa sploh ne, in bodo potrebna še nadaljnja prizadevanja. Zagotovo pa za štajerske Slovence velja 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP), je dodal.

Po ministrovih besedah je štajerskih Slovencev "sorazmerno malo in niso skoncentrirani, so pa po drugi strani bolj meščanski, bolj intelektualni, aktivnosti društva pa na precej visokem nivoju", zato "ne bi obupoval".

Predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner, ki je na posvetu predstavila dejavnost omenjenega društva, je ocenila, da na avstrijskem Štajerskem prihaja do sprememb na bolje. Po njenih besedah že obstaja zavest, da avstrijska Štajerska ni samo nemško govoreča dežela, prav tako pa imajo tudi politiki vse več posluha za pouk slovenščine v šolah.

Štajerski Slovenci so izvzeti iz letos v avstrijskem parlamentu sprejete novele zakona o narodnih skupnostih, tako da lahko po besedah Weitlanerjeve računajo glede postavitve morebitnih dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Štajerskem in rabe slovenščine na uradih le na podlagi prostovoljnih dogovorov z župani posameznih občin. To se ji sicer v prihodnosti ne zdi nemogoče.

Kot je še dejala Wietlanerjeva, se je Pavlova hiša v Potrni, ki je praktično nastala iz ruševin, v zadnjih dveh desetletjih razvila v dejaven kulturni center s številnimi dejavnostmi, ki poskuša povezovati ljudi z obeh strani meje.

Celovški odvetnik, koroški Slovenec Rudi Vouk, pa je bil zelo kritičen do letos sprejete avstrijske novele zakona o narodnih skupnostih. Štajerski Slovenci v njem niso dobili nič, je poudaril. Štajerski Slovenci so doslej v Avstriji vsaj teoretično uživali zaščito 7. člena ADP, tudi kar se tiče uradnega jezika in dvojezične topografije, a je letos sprejeta novela ureditev topografije in uradnega jezika postavila v ustavni rang in pri tem povsem zamolčala obstoj štajerskih Slovencev, je opozoril. S tem so jim črtali možnost uporabljanja 7. člena ADP na notranjedržavni ravni in jim te pravice, ki so bile doslej vsaj na papirju, odvzeli. "In tukaj gre za skrajno negativen razvoj," opozarja Vouk.

Posvet so soorganizirali odbor Sazu za preučevanje narodnih manjšin, ljubljanski Inštitut za narodnostna vprašanja, Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko in Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija.