Program, ki ga EU izvaja od leta 1987 in v katerem sodeluje 21 držav, tudi Slovenija, omogoča razdeljevanje hrane do 18 milijonom najbolj ogroženim v EU. Sedaj je zanj letno predvidenih 500 milijonov evrov in tako naj bi v skladu z doseženim kompromisom ostalo tudi prihodnji dve leti. "V tem trenutku ima v EU težave z dostopom do hrane skoraj deset odstotkov ljudi, torej 43 milijonov Evropejcev," je pojasnil minister Židan.

Slovenija v programu sodeluje od leta 2008. Na letni ravni je v obdobju 2010-2011 iz njega koristila od 2,4 do 2,6 milijona evrov iz interventnih zalog in prostega dokupa. Rdeči križ in Karitas sta s tem skoraj 200.000 Slovencem razdelila 6000 ton hrane. Kmetijski ministri EU so danes Evropski komisiji naložili, da pripravi spremenjeno zakonodajno podlago, ki bo omogočila izvajanje programa v sedanji vrednosti v naslednjih dveh letih. Dogovor bo predvidoma potrjen decembra, je še pojasnil slovenski minister.

Slovenija je bila poleg Francije vseskozi na čelu skupine držav, ki so se zavzemale za ohranitev programa. Vseskozi smo "zastopali evropsko idejo solidarnosti, da je treba ljudem, ki so v stiski, tudi pomagati, če pomagamo vsem silnim bankam znotraj EU", je poudaril Židan. Od oktobrskega srečanja, ko so se ministri odločili za zaustavitev programa, so potekala številna srečanja in pogovori. Že tedaj se je sicer po Židanovih besedah zgodil premik, saj se je skupini držav, ki so ohranitev programa podprle, pridružila Avstrija, ki je temu prej nasprotovala.

A preboj je bil mogoč, potem ko si je premislila še Nemčija, ki je bila pred tem skupaj z Veliko Britanijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko v skupini, ki je ohranitvi programa najbolj nasprotovala. Usoda sheme je postala negotova po odločitvi Sodišča EU letos aprila, ki je Evropsko komisijo pravno zavezala, da financiranje za shemo v prihodnjem letu omeji na razpoložljive intervencijske zaloge v vrednosti 113,5 milijona evrov, kar je bistveno zmanjšanje v primerjavi s sedanjimi 500 milijoni evrov letno.

Sprememba pravne podlage

S tem se je sodišče strinjalo z Nemčijo, da to ni več navaden kmetijski ukrep, saj manjši del hrane izvira iz interventnih zalog, večina pa se kupi na trgu. A ker sta obstajala denar in pravna možnost, so nato ves čas potekala pogajanja o spremembi pravne podlage, konkretno uredbe. Pravna podlaga naj bi bila dokončno spremenjena tako, da bo dovoljen nakup na prostem trgu in da se bo seznam hrane, ki se lahko uporabi v paketih za pomoč, razširil na sadje, zelenjavo, meso in mesne izdelke, medtem ko ta sedaj vključuje testenine, moko, mleko v prahu in riž.

Danes je bil med stališčema, ki sta bili zelo vsaksebi, dosežen kompromis. Nekatere države so sprva vztrajale, da je to ukrep v sklopu socialne politike, ki ni skupna evropska politika, zato ga ne želijo izvajati, druge pa, da ga je treba izvajati brez časovnih omejitev. Kompromis je pragmatična rešitev - ukrep je časovno omejen na leti 2012 in 2013.

Za naprej pa je v skladu s predlogom novega večletnega proračuna unije za obdobje 2014-2020 ukrep že zamišljen kot del socialne kohezijske politike. Zanj je predvidenih 2,5 milijarde evrov. Dogovor mora sedaj potrditi še Evropski parlament, nato pa bo formalno dokončno potrjen decembra. To je lahko na zasedanju kmetijskih ministrov ali na katerem koli drugem ministrskem zasedanju.