V petkovem trgovanju so zahtevani donosi na državne obveznice z rokom zapadlosti desetih let sicer pozno popoldne upadli pod mejo sedmih odstotkov, danes pa so jo zopet presegli in dosegajo okoli 7,10 odstotka. Donosi nad omenjeno "magično mejo" sicer po mnenju poznavalcev presegajo mejo vzdržnega zadolževanja, zato bi nadaljevanje trendov utegnilo močno zamajati slovenske javne finance.
Po besedah Jerneja Kastelica z banke NLB gre pri tem za "negativno presenečenje", saj donosi vsaj zaenkrat še ne sledijo padcem zahtevane donosnosti na obveznice nekaterih ostalih težavnih držav. Slovenija je tako trenutno na slabšem kot Italija in Španija, kjer se donosi trenutno gibljejo okoli 6,42 oziroma 5,85 odstotka. Pri tem je potrebno še dodati, da italijanske in španske dolžniške vrednostne papirje za razliko od slovenskih odkupuje tudi Evropska centralna banka.
Slabe fiskalne razmere in italijanska dolžniška kriza
Na vprašanje, zakaj je stanje na trgu takšno kot je, Kastelic ni mogel podati konkretnega odgovora. Dejal je le, da se na na trgih odvija samo prodaja, ne pa tudi nakupi, kar pomeni, da so pobudniki prodajalci obveznic in ne kupci. Pritrdil je sicer tudi mnenju analitika pri francoski BNP Paribas Michala Dybule, ki meni, da del krivde za nastalo situacijo poleg negotovih domačih fiskalnih razmer nosi tudi Italija. Bližina italijanske gospodarske in politične krize namreč vpliva na skokovito rast donosov na slovenske obveznice v zadnjih dneh, negativno pa je vplivala tudi zavrnitev interventnega zakona.
Kljub temu pa položaj Slovenije po mnenju Kastelica vendarle ni tako problematičen, kot se zdi na prvi pogled, čeprav pričakuje, da bo za umiritev obrestnih mer na slovenske obveznice potrebnega še nekaj časa. Če se bo stanje še naprej umirjalo, se bo temu priključila tudi Slovenija, je prepričan.
