Povečanje sredstev je bilo največje v poslovnem sektorju (+19 odstotkov) in visokošolskem sektorju (+osem odstotkov). Na povečanje sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju je v letu 2010 poleg večjih vlaganj v to dejavnost vplival tudi razširjen izbor poročevalskih enot. V poslovnem sektorju so se sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost tako lani v primerjavi z letom 2009 povečala za 81,4 milijona evrov, pri čemer je šlo 76 odstotkov povečanja sredstev na račun večjega obsega vlaganj v to dejavnost, 24 odstotkov pa razširjenega izbora poročevalskih enot.
K vsem bruto domačim izdatkom so lani največ finančnih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost prispevale gospodarske družbe, in sicer 435,5 milijona evrov ali 58 odstotkov vseh sredstev. Iz državnih virov je bilo za raziskovalno-razvojno dejavnost namenjenih 263,1 milijona evrov finančnih sredstev ali 35 odstotka vseh sredstev, sredstva iz tujine pa so dosegla 44,8 milijona evrov, kar pomeni, da so na letni ravni poskočila za 13 odstotkov.
Tudi v letu 2010 je bil največji delež bruto domačih izdatkov namenjen za raziskave s področja tehniških in tehnoloških ved (48 odstotkov vseh sredstev), sledili so izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost na področju naravoslovnih ved (38 odstotkov). Najmanj sredstev je bilo lani namenjenih raziskavam s področja kmetijskih ved (en odstotek). V raziskovalno-razvojni dejavnosti je bilo lani zaposlenih 17.972 fizičnih oseb, med njimi je bilo 62 odstotkov raziskovalcev in raziskovalk. Med vsemi zaposlenimi je bilo žensk 38 odstotkov, med vsemi raziskovalci pa je bilo žensk 36 odstotkov.
Medsektorska primerjava kaže, da je bil delež raziskovalcev med zaposlenimi v raziskovalno razvojni dejavnosti največji v visokošolskem sektorju (80 odstotkov) - v državnem sektorju jih je bilo 67 odstotkov, v poslovnem sektorju pa 46 odstotkov.
