Kot pozitivno pa je Cvikl izpostavil, da je Slovenija v poglavju o prihodkih poleg še treh držav omenjena v skupini, za katero Evropska komisija nima pridržkov na izračun osnove DDV. Slovenija je v "dobri, pozitivni skupini", je dejal.

Kot eno glavnih priporočil sodišča Evropski komisiji in članicam unije je Cvikl izpostavil to, da je treba več pozornosti posvetiti pripravi specifičnih in merljivih projektov, ki bodo resnično prinesli evropsko dodano vrednost.

"Vidimo pomanjkanje evropske dodane vrednosti," je opozoril in pojasnil, da se prepogosto z evropskim denarjem financirajo projekti, ki bi jih lahko države financirale same. Nov večletni proračun za obdobje 2014-2020 je po njegovih besedah pomembna priložnost, da se to popravi.

Pozitivno mnenje

Poročilo sicer kaže, da so zunanji revizorji četrto leto zapored podali pozitivno mnenje o letnih računovodskih izkazih EU. Ti "pošteno prikazujejo finančno stanje EU, rezultate njenega poslovanja in denarne tokove za to leto", ugotavljajo.

Sicer pa je Evropsko računsko sodišče v poročilu za leto 2010 ocenilo, da je splošna stopnja napake za porabo 122,2 milijarde evrov evropskega denarja 3,7 odstotka, kar je več kot v letu 2009, ko je bila ta 3,3-odstotna.

Ta stopnja napake ni ocena goljufije, ampak izraža oceno sodišča o stopnji neskladnosti s pravili, ki veljajo za porabo, na primer kršitve pravil o javnem naročanju, neupravičeni ali nepravilno izračunani stroški ali prevelika zemljišča, ki jih prijavijo kmetje.

Revizorji sodišča večino izplačil preverijo na terenu, na primer gredo pogledat, ali je pašnik res tako velik, kot trdijo kmetje, in ali se na njem res pasejo krave oziroma ovce, kot je navedeno, je ponazoril Cvikl.

Kje so napake najpogostejše

Najpogostejše so napake na področju kohezije, energetike in prometa, kjer ocenjena stopnja napake znaša 7,7 odstotka, ter na področju kmetijstva, kjer znaša 2,3 odstotka in kjer se napake pojavljajo v glavnem na področju razvoja podeželja.

Poročilo Evropskega računskega sodišča tudi kaže, da se stalno zmanjšuje stopnja napak na področjih raziskave, zunanje pomoči in širitve ter razvoja.

V komisiji so ob objavi poročila izpostavili, da so lani večkrat uporabili popravne ukrepe, kot sta prekinitev in zadržanje izplačil državam članicam. Lani je bilo v celotnem proračunu izterjanih ali popravljenih za 1,55 milijarde evrov sredstev - kar je deset odstotkov več kot leta 2009.

Sistem črpanja evropskih sredstev je pogosto tarča kritik zaradi svoje zapletenosti. "Teza, da je treba pravila poenostaviti, je zelo nevarna," je v odzivu na te kritike opozoril Cvikl, ki ni pristaš poenostavljanja, temveč spoštovanja pravil.

Po današnji objavi letnega poročila Evropskega računskega sodišča bo Svet Evropskemu parlamentu predložil priporočilo, ali naj komisiji podeli razrešnico za proračun. Na podlagi priporočila bo Evropski parlament maja 2012 glasoval o resoluciji o razrešnici za proračun za leto 2010.

Cvikl bo predvidoma konec leta po volitvah poročilo predstavil v Sloveniji, kjer se ga bo nato obravnavalo v vseh pristojnih telesih s ciljem, da na podlagi ugotovitev evropskega sodišča tudi Slovenija izboljša črpanje evropskih sredstev.