"Odločitev vlade, da ne bo obravnavala, očitno tudi ne podprla, predloga za razrešitev direktorja sklada kot predsednik nadzornega sveta razumem kot posredno nezaupnico nadzornemu svetu, ki ga je vlada sama imenovala," je v današnji izjavi za javnost v Ljubljani dejal Stanonik.

Nadzorniki se bodo po njegovih besedah v naslednjih dneh dogovorili, kakšno bo njihovo nadaljnje delo v okviru nadzornega sveta. Možnost je, da odstopijo, kot nadzorni svet v celoti ali posamezni člani - kar bi lahko pomenilo, da nadzorni svet (ki ima po odstopu resornega ministra Roka Žarnića še štiri člane) ne bi mogel več delati.

Stanonik dodaja, da ne vidi razloga, zakaj bi se z delom v nadzornem svetu izpostavljali, če jih vlada pri tem ne podpira.

Nadzorniki so predlog (s tremi glasovi za in dvema proti) sprejeli na seji 27. oktobra, na kateri je Pirc podal svoje odgovore na očitke.

"Glede na to, da je to že drugi predlog nadzornega sveta, je sila nenavadno, da vlada z odločitvijo odlaša," meni Stanonik in dodaja, da nadzorni svet ne pozna razlogov, zakaj vlada predloga ni obravnavala, da pa jih neodločanje vlade preseneča.

Presenečeni so, ker je pristojno ministrstvo vladi predlagalo, naj zahtevo za razrešitev obravnava po skrajšanih poslovniških rokih, in sicer ker predlagajo krivdno razrešitev in v izogib nastanku dodatne škode na skladu, pravi Stanonik.

Predlog podprlo tudi pravno mnenje odvetniškepisarne Aleksija Mužine

Predlog za razrešitev je po Stanonikovih besedah naknadno podprlo tudi pravno mnenje odvetniške pisarne Aleksija Mužine. Mužina po pisanju časnika Finance tudi zastopa družbo Arming, ki je bil podizvajalec GPG pri projektu na Brdu v Ljubljani. Na stanovanjskem skladu po pisanju časnika menijo, da je Mužina zaradi tega v konfliktu interesov, Mužina pa je za Finance izrazil prepričanje, da pri pripravi pravnega mnenja ne gre za konflikt interesov.

Stanonik meni, da so s predlogom za razrešitev "trčili v nek drug interes", ne javni interes, ki naj bi ga kot nadzorniki varovali. Pravi, da so nekateri člani nadzornega sveta deležni političnih pritiskov.

Vlada po njegovih besedah prevzema tudi popolno odgovornost za nastalo stanje na stanovanjskem skladu. "Bo pa zanimivo izvedeti, s kakšnimi argumenti vlada podpira Pirca," je dejal. Pričakuje, da se bodo organi pregona na podlagi ugotovitev nadzornega sveta s tem ukvarjali po uradni dolžnosti.

Glavna očitka nadzornikov se nanašata na projekta gradnje stanovanj v ljubljanski soseski Brdo ter nakupa stanovanj in hiš v Pivki.

Glede Brda Pircu očitajo kršitev zakona o javnem naročanju, saj je sklad izvajalsko pogodbo sklenil le z družbo GPG, kljub temu da je GPG na razpisu nastopil skupaj z družbo Nivo. Pirc pravi, da je bil po konzorcijski pogodbi Nivo dejansko samo podizvajalec za 15 odstotkov vrednosti del ter da objektivno ni bil zmožen dokončati del.

Pircu očitajo, da ni podal pojasnil o ekonomski upravičenosti nakupa

"Ni pomembno, ali je bil sposoben ali ne. Upoštevati bi moral dejstvo, da je na razpis prišla skupna pogodba GPG in Nivoja. Po zakonu moraš, če sprejmeš takšno ponudbo, podpisati pogodbo ali pa že v postopku izbire izvajalca ugotoviti, da nekdo ne izpolnjuje pogojev," pravi Stanonik.

Glede projekta v Pivki, kjer je sklad za 3,95 milijona evrov kupil šest stanovanj in 24 hiš (dvojčkov in trojčkov), Pircu očitajo, da ni podal pojasnil o ekonomski upravičenosti nakupa, da je bil nakup izveden v zelo kratkem času in da bo moral sklad - ki je po neuspešnih poskusih prodaje in oddajanja v najem septembra letos neuspešno izvedel prodajno dražbo po 15 odstotkov nižji ceni - v nadaljnjih prodajah ceno še znižati. Stanonik pravi, da je bil sam postopek nakupa verjetno izpeljan pravilno, da pa je sporno, da je bil začet, kot je nadzornikom povedal Pirc, pod političnimi pritiski.