Novela zakona o gospodarskih družbah, ki jo je v parlamentarno proceduro vložil Radovan Žerjav, poslanci pa so jo podprli, ustanoviteljem, članom uprav in nadzornih svetov družb, ki so končale v insolvenčnih postopkih, prepoveduje vodenje, nadziranje in ustanavljanje podjetij. Ta sicer še ni bila objavljena v uradnem listu, a v uradu predsednika države Danila Türka so že pojasnili, da bo predsednik zakon, ki vzbuja nemalo pomislekov o ustavni spornosti, podpisal. Podpisal ga ne bi, če bi "v postopku sprejemanja zakona prišlo do očitnih procesnih napak".

Sodišča še brez odgovora, kako bodo zakon izvrševala

Zakon pa razmer ne ureja le za vnaprej, ampak sodiščem nalaga, da menedžerjem, ki so vodili ali nadzirali propadla podjetja, odvzame pooblastilo za vodenje družbe ali jih odpokliče iz nadzornega sveta. Glede na to, da omejitev preneha veljati deset let po zaključku insolvenčnega postopka, ki pa lahko v Sloveniji traja tudi 12, 13 let, bi bilo v prihodnjih mesecih pričakovati znatno prevetritev uprav in nadzornih svetov slovenskih podjetij.

Prvo, kar morajo zdaj sodišča verjetno pridobiti, je seznam vseh prisilnih poravnav in stečajev, ki se niso končali do približno novembra 2001, nato pa še imena vseh njihovih članov nadzornih svetov in uprav tudi tistih, ki so podjetja zapustili manj kot dve leti pred začetkom postopka. Okrožno sodišče v Ljubljani smo vprašali, kako bodo zakon izvajali in kje bodo pridobili podatke vseh oseb, ki jim morajo odvzeti pooblastila za vodenje oziroma nadziranje družb. Na sodišču tega očitno še ne vedo, saj so nam pojasnili, da je vprašanje preveč kompleksno, da bi lahko nanj odgovorili v enem dnevu.

Menedžerji zgroženi ali brez komentarja

Zakon sodiščem sicer dopušča, da dovolijo menedžerjem obdržati svoje položaje v upravah in nadzornih svetih družb, a le, če ti dokažejo, da so v podjetju, ki je šlo v insolvenčni postopek, "ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika". Dokazno breme je torej na gospodarstvenikih. Nekatere med njimi smo povprašali, ali bodo vložili ustavno presojo in ali bodo sodiščem dokazovali, da niso zakrivili stečaja ali prisilne poravnave podjetja.

Šimonka, ki ga zakon preganja z mesta predsednika uprave SIJ zaradi članstva v nadzornem svetu podjetja TOM, je sporočil, da na naša vprašanja ne bo odgovarjal. Zgovornejši je bil Krajnc, ki ga bremeni nekdanje vodenje Preventa Globala. Ta meni, da bi sodišča morala kaznovati tiste, ki niso ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, kar jim tudi ne bi smelo povzročati težave, saj sama vodijo stečajne upravitelje, ki natančno vedo, kaj se je dogajalo v posameznem podjetju. "Dokazno breme bi moralo biti na strani sodišča," je prepričan Krajnc.

Boštjančič, zadnji nadzornik Vegrada, ki je prekinil agonijo družbe, meni, da gre za sprejetje volilcem všečnega zakona, medtem ko strokovnjaki menijo, da gre za zelo nedomišljeno zakonsko ureditev. Ali bo sprožil ustavno presojo, se še ni odločil, prav tako ne Golob Matzele, ki je pred časom vodil družbo Poteza Naložbe, ki je končala v stečaju.

Kdo bo v primeru odpoklica menedžerjev imenoval nova vodstva, nadzornike?

"Ne pozabimo, da je lani šlo v stečaj več kot 400 družb, letos pa že okrog 500. Ali se je to zgodilo zaradi slabih menedžerjev ali zaradi gospodarske situacije, ki jo je v glavnem krojila aktualna politika?" sprašuje Krajnc, ki ga zanima tudi, ali je zakonodajalec pomislil na vrsto družb, ki so šle v stečaj zaradi propada velikih sistemov, kot so Vegrad, SCT, Viator&Vektor. "So vodje teh družb krivi, da so poslovali z njimi?" dodaja Krajnc.

Podobne pomisleke ima Golob Matzela, ki ga zanima, kdo bo ob dejstvu, da število insolvenčnih postopkov narašča, in verjetno bo še naraščalo, sploh želel voditi in nadzirati podjetja na robu insolventnosti. "Ob nastopu insolvenčnega postopka bo avtomatično 'kriv' in bo moral dokazovati, da je deloval z ustrezno skrbnostjo," še dodaja Golob Matzele. Postavlja se tudi vprašanje, kako se bo v podjetju, v katerem bodo sproženi insolvenčni postopki, ki jih sicer nalaga zakon, sploh zagotovilo vodenje in nadziranje teh družb, saj bodo vsi odpoklicani s svojih funkcij. "Ali bodo družbe brez legitimnih organov vodenja in nadzora?" sprašuje Golob Matzele.

katja.svensek@dnevnik.si