Obolevali bodo tako tisti, ki so bili z azbestom neposredno povezani, kot tudi tisti, ki so živeli v okolici tovarn. Dodatna nevarnost preti tudi vsem prebivalcem, dokler bodo v stanovanjskih in drugih objektih vgrajeni elementi, narejeni z azbestom. Bolezen naj bi dosegla vrhunec okoli leta 2020. Največ azbesta smo namreč porabili za proizvodnjo v osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja. Na leto je bilo azbestu po nepopolnih podatkih izpostavljenih 23.000 ljudi.

Za mezoteliomom kot najhujšo obliko bolezni zaradi azbesta je v nekem obdobju zbolelo tudi po 400 ljudi. Po besedah Bojana Goljevščka, predsednika Zveze sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS), je bilo doslej uradno priznanih okoli 1700 azbestnih bolnikov. Nekaj več kot polovica prizadetih je dobila izplačane odškodnine, vsi drugi, z izjemo nekaj deset bolnikov, ki so se odločili za sodno pot, pa nanje še čakajo. "Zakonska določila v praksi se ne izvajajo. Odškodnine so namenjene tistim, ki trpijo, ki so bolni. Nekateri zaradi dolgotrajnosti postopka odškodnine ne dočakajo. Delodajalci poskušajo izkoristiti vsa pravna sredstva in postopke zavlačujejo. Trenutno obravnavam 12 takšnih postopkov iz vse Slovenije, v katere so vpletene družbe Fenolit, Splošna plovba, Železarna Jesenice in Creina," je povedal Jure Srhoij, eden izmed štirih odvetnikov, ki pomagajo pri tožbah azbestnim bolnikom.

Bojan Goljevšček je kritičen tudi tako do sedanje kot predhodne vlade, saj pravi, da niti Janša niti Pahor nista prisluhnila azbestnim bolnikom. Kritike namenja tudi zdravnikom, ki sodelujejo v izvedenskih organih zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. "Pospešiti je treba postopke ugotavljanja in priznavanja poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Zagotoviti je treba dejansko izplačevanje odškodnin za vsako uzakonjeno bolezen posebej. Odškodnine bi morali dobiti tudi dediči umrlih svojcev. Država je reden plačnik. Tega pa ne bi mogli trditi za delodajalce, ki obolelim delavcem ne omogočajo niti primernih delovnih mest," poudarja Goljevšček, ki veliko pričakuje od novega predsednika vlade in ministra za zdravje, s katerima bi morda le vzpostavili neposredni dialog.