Marušičev protikandidat Darko Darovec, direktor Znanstvenoraziskovalnega središča (UP ZRS), je prejel približno petino glasov manj oziroma 201. Število neveljavnih glasovnic je bilo po ugotovitvah volilne komisije 19. Kljub visoki volilni udeležbi, ki je bila kar 75,48 odstotna, Univerza na Primorskem še nima novega rektorja.

Po veljavnem pravilniku o volitvah rektorja Univerze na Primorskem bi moral namreč zmagovalec prvega kroga volitev prejeti več kot polovico glasov vseh volilnih upravičencev, teh pa je 628. Marušičeva vmesna zmaga je torej le uvod v drugi krog volitev, ki bo 14. novembra.

"To razmerje bi bilo 5 proti 4 in smo ga ob predpostavki volilne udeležbe med 450 in 500 tudi predvidevali. Matematiko sem študiral vrsto let, že v srednji šoli me je zanimala in sem rad računal, na fakulteti sem se naučil še bolj zapletenih računskih operacij, ki so mi na koncu dale današnji rezultat. V naslednjih enajstih dneh bomo delali kot doslej in poskusili prepričali še koga, ki morda tokrat ni volil zame," nam je tik po objavi neuradnih rezultatov povedal Marušič.

Darovec bo v naslednjih dneh prav tako nadaljeval predstavitev svojega programa. "Mislim, da lahko zaostanek nadoknadim. Volilna udeležba je bila sicer že zdaj visoka, kar kaže na zainteresiranost kolegov za bodoči razvoj Univerze na Primorskem, kar me razveseljuje. Upam, da bo udeležba v drugem krogu še višja in da bodo glasovali tudi tisti, ki včeraj niso prišli na volitve," nam je včeraj zvečer povedal Darovec.

Kandidata z različno vizijo o prostorskem razvoju

Rektorska kandidata, ki se bosta znova pomerila čez deset dni, imata v svojih programih vrsto sorodnih točk, med njimi na primer notranjo učvrstitev univerze, dvig ravni raziskovalnih dosežkov, povečanje povezanosti z okoljem, zlasti gospodarstvom in druge.

Ena osrednjih programskih točk kandidatov, kjer se razlikujeta, pa je vsekakor vizija o prostorskem razvoju univerze. Medtem ko Darovec v primeru zmage na rektorskih volitvah napoveduje nadaljevanje že zastavljenih in ponekod začetih projektov, kot sta na primer kampusa Livade v Izoli in Sonce v Kopru, Marušič predlaga infrastrukturno usrediščenost univerze znotraj koprskega mestnega jedra in tehten premislek ali korak nazaj pri nekaterih načrtih, ki po njegovem mnenju presegajo realne zmožnosti univerze.

Ravno na tej točki je rektor v odhajanju Rado Bohinc v zadnjih tednih večkrat le posredno podprl Darovca, s tem ko je načelno podprl tistega kandidata, ki bo nadaljeval že začete razvojne načrte Univerze na Primorskem.