Pogodba EU "ne predvideva izstopa iz območja evra brez izstopa iz EU", je dejala tiskovna predstavnica komisije Karolina Kottova. "Takšno je trenutno stanje," je dodala. Sedanja pogodba EU, lizbonska pogodba, ki je začela veljati decembra 2009, prvič izrecno navaja možnost izstopa države članice iz EU, ni pa v pogodbi določila o izstopu iz območja evra. Grenlandija je sicer edina, ki je doslej izstopila iz EU, kateri se je leta 1973 priključila kot del Danske. Potem ko je pridobila večjo avtonomijo v okviru matične države, so se volivci na referendumu odločili za izstop, ki se je zgodil leta 1986.

Tiskovna predstavnica komisije je sicer danes poudarila, da Grčija sodi v območje evra in da so bili doseženi določeni dogovori, da bi lahko tako tudi ostalo. Obenem pa je spomnila, da v Cannesu potekajo dogovori o Grčiji na najvišji ravni. V Bruslju so sicer dejali še to, da so za grški referendum izvedeli v ponedeljek, kot vsi preostali evropski partnerji, medtem ko je Papandreu rekel, da je evropskim voditeljem prej povedal zanj.

Tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj Tardio pa je danes potrdil, da je pogoj za izplačilo šestega obroka osem milijard evrov posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči spoštovanje zavez z zadnjega vrha v Bruslju. "Jasno je, da se to ne more zgoditi, če ne bodo grške oblasti zagotovile izpolnitev zavez, ki so jih dale le nekaj dni nazaj," je dejal Altafaj Tardio. Tudi grški premier je namreč sodeloval na tem vrhu, na katerem naj bi območje evra rešilo Grčijo in sebe.

V Bruslju niso želeli izrecno potrditi pogovorov o možnosti izstopa Grčije iz območja evra niti povedati kar koli konkretnega glede Grčije, češ da se razmere spreminjajo zelo hitro in da ključni sestanki potekajo v Cannesu, ne v Bruslju. Več o stališčih EU naj bi tako javnost izvedela na novinarski konferenci predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa in predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya v Cannesu, ki pa je bila preložena za nedoločen čas.

Nenehni vlakec smrt z Atenami

Luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker, ki je v sredo zvečer sodeloval na srečanju med predsednikom grške vlade Georgeom Papandreujem ter nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in prvo damo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, je bil medtem bolj oster.

V pogovoru za nemško javno televizijo ZDF je dejal, da evroskupina ni pripravljena na nenehni "vlakec smrti" z Atenami in da Grčija ne bi smela ostati članica območja evra "za vsako ceno". "Popolnoma sem prepričan, da bi bilo treba narediti vse za to, da nobena država ne zapusti območja evra, a če bi bila to želja Grkov in čeprav menim, da bi bila to napaka, Grkov ne moremo prisiliti v članstvo evrskega območja," je komentiral grško odločitev o referendumu.

Grki bodo na njem najverjetneje odgovarjali na vprašanje, ali želijo še naprej ostati v območju evra, čeprav to od njih zahteva stroge varčevalne ukrepe in pogosto boleče reforme. Kot pravi Juncker, mora območje evra vedeti, kam gre, Grki pa morajo povedati, kaj si želijo. "Območje evra je v kritičnem položaju, najbolj od vseh Grki. Aktivno se trudimo, da resna kriza ne bi prizadela ljudi v Luksemburgu, Nemčiji in drugih članicah območja evra. Absolutno smo pripravljeni na scenarij, ki ga omenjam, čeprav upam, da se ne bo uresničil," je dodal.