Brunskoletova, Zanoškar in Posedel so se z Jankovićem sestali že nekaj dni pred ustanovitvijo stranke, ko je Janković pojasnil, da so omenjeni poslanci potencialni kandidati na njegovi listi. Medtem ko je bila Brunskoletova že tedaj odločena za kandidaturo na njegovi listi, pa se Posedel in poslanec DeSUS Zanoškar za zdaj še nista javno izjasnila.

Brunskoletova, v tem sklicu sicer poslanka SD, je v izjavi za STA spomnila, da je bila prva od politikov, ki je podpisala predlog Jankovićeve kandidature in tako tudi prva javno potrdila, da bo prispevala potreben podpis za ustanovitev kandidatne liste. Poslanka bo na listi Jankovićeve stranke kandidirala v Beli Krajini.

Sedaj nepovezani poslanec Posedel je podporo Jankoviću pojasnil z besedami, da je v dveh poslanskih mandatih "od blizu spoznal vse" in je glede na to prihod takega kandidata, ki je "v življenju nekaj naredil, še edino upanje". Sloveniji pa se po njegovih ocenah "slabo piše", ne glede na to, kdo bo zmagovalec na volitvah.

Na ustanovitvenem kongresu Pozitivne Slovenije je Jankovića sicer podprlo še nekaj znanih imen, med drugim Cveta Zalokar Oražem, ki pa se o kandidaturi pri Jankoviću še ni odločila. Nekateri mediji so poročali, da se bo Jankoviću pridružila tudi aktualna poslanka SD Melita Župevc, vendar ta informacij za STA še ni potrdila ali zavrnila.

Stranke lahko na volitvah kandidirajo s podpisi najmanj treh poslancev ali pa s podpisi volivcev. V tem primeru za kandidaturo potrebujejo 100 podpisov volivcev v volilni enoti, torej skupno 800, ali pa 50 podpisov svojih članov v vsaki volilni enoti.

Na predčasne državnozborske volitve le dva evropska poslanca

Na predčasnih državnozborskih volitvah bosta od sedmih slovenskih evropskih poslancev kandidirala dva, in sicer Romana Jordan Cizelj in Milan Zver, oba iz SDS. Ostali poslanci se za kandidaturo niso odločili in nameravajo mandat v Bruslju končati. V primeru izvolitve v DZ bi se morali namreč funkciji v Evropskem parlamentu odreči.

(Foto: Jaka Adamič)

Romana Jordan Cizelj in Milan Zver sta kandidirala že na državnozborskih volitvah leta 2008, vendar tedaj nista bila izvoljena v DZ. Za evropska poslanca sta bila izvoljena leta 2009.

Če bosta na tokratnih državnozborskih volitvah dobila dovolj glasov volivcev za DZ, ju bosta v Evropskem parlamentu praviloma nasledila naslednja na kandidatni listi za evropski parlament, in sicer Zofija Mazej Kukovič in Dragutin Mate. Oba sta bila v mandatu vlade Janeza Janše tudi ministra, zato gre opozoriti, da bosta favorita za ministra morda tudi v primeru vnovične Janševe zmage na volitvah. V tem primeru utegneta Zvera in Jordan Cizljevo v evropskem parlamentu naslediti peti in šesti na listi SDS z evropskih volitev, in sicer Mirko Zamernik in Katja Koren Miklavec, so povedali v SDS.

"Ni enostavno reči ne, ko stranka prosi, da pomagaš na volitvah"

Kot je Zver dejal v izjavi za STA, ni "enostavno reči ne, ko stranka prosi, da pomagaš na volitvah". Čeprav sta z Jordan Cizljevo nastopila mandat evropskih poslancev, se mu zdi prav, da stranki pomagata, še posebej letos, ko bodo po njegovih ocenah najpomembnejše volitve po letu 1990. Nove stranke so tudi po njegovih ocenah razburkale slovensko politično javnost, vendar bo ta "balonček, ki je sedaj zelo poln", po njegovem mnenju do volitev popustil in bodo ljudje "bolj racionalno izbirali".

Jordan Cizljeva je za STA pojasnila, da mora ob delu v Bruslju dobro poznati tudi položaj v Sloveniji. Sodelovala je pri pripravi programa SDS za te volitve in je tako "z vso resnostjo seznanjena, v kakšnem težkem položaju je SDS". Upa tudi, da bodo volivci prepoznali "prednost SDS, ki je nekaj let resno pripravljal program Slovenije za izhod iz krize".

Evropski poslanki iz vrst SD, Tanja Fajon in Mojca Kleva, na predčasnih volitvah ne bosta kandidirali. Kleva je za STA pojasnila, da je o kandidaturi sicer razmišljala, vendar se je odločila ostati v Bruslju tudi zato, ker je mandat nastopila šele maja letos in se ji zdi odgovorno do volivcev, da ga dokonča. Kleva ne verjame v javnomnenjske raziskave, ki SD trenutno ne kažejo najboljše. Po njenih besedah ni nujno, da bodo najvišje funkcije v državi po volitvah dobili tisti, ki so sedaj favorizirani, temveč lahko preseneti tudi SD. Fajonova dodatnih komentarjev ni dajala.

Tudi evropski poslanec iz vrst LDS Jelko Kacin na predčasnih volitvah ne bo kandidiral, temveč bo do konca izpeljal mandat v Evropskem parlamentu. Kot je pojasnil za STA, bi kandidatura na državnozborskih volitvah sprožila vprašanje spoštovanja predvolilnih obljub. Kacin se strinja, da stanje, ki ga prikazujejo javnomnenjske ankete, za LDS ni posebej spodbudno, vendar je optimist. LDS lahko po njegovem mnenju marsikaj pokaže v "finišu" in zato ne gre "vreči puške v koruzo".

Prav tako na državnozborskih volitvah ne bo kandidiral evropski poslanec iz kvote Zares Ivo Vajgl. Ta je bil sicer v DZ izvoljen na volitvah leta 2008, vendar je mandat prekinil, ker je bil leto kasneje izvoljen za evropskega poslanca. Kot je dejal za STA, ne bi bilo prav odgovorno do volivcev, če bi vnovič kandidiral za poslansko mesto v DZ, saj bi se v primeru izvolitve moral odreči funkciji v Evropskem parlamentu.

Za kandidaturo na predčasnih volitvah se ni odločil niti evropski poslanec Nove Slovenije (NSi) Lojze Peterle. V NSi so za STA pojasnili, da se bo Peterle do konca mandata posvetil številnim projektom, ki jih ima v sklopu svojega dela v Evropskem parlamentu. Bo pa Peterle aktivno sodeloval v volilni kampanji, še zagotavljajo v stranki. Izjave Peterleta namreč STA ni uspela dobiti.