Pred zadnjim letošnjim četrtletjem vse kaže tudi, da se vrednost premoženja, ki ga upravljajo skladi, letos v primerjavi z decembrom lani ne bo zmanjšala, kar je posledica predvsem stabilnega priliva denarja v sklad javnih uslužbencev. Vseeno ni mogoče enako trditi za število zavarovancev, saj sistemu grozi, da ga bo prvič v svoji desetletni zgodovini doletel osip.

Koliko ljudi je v resnici izstopilo iz posamičnih skladov in kolikšna sredstva so dvignili s svojih računov, ostaja neznanka, saj veliko upravljavcev, tudi zaradi občutljivosti tematike, teh podatkov ne razkriva (več). Vsaj ne v celoti.

Po grobih ocenah pa so pokojninski skladi letos izgubili najmanj 20.000 zavarovancev. Če drži naša ocena, da so tudi skladi Prve osebne zavarovalnica in Zavarovalnice Triglav ostali brez nekaj tisoč zavarovancev, pa se to število že približuje 30.000 oziroma petim odstotkom vseh, vključenih v drugi steber. Tako ne bo presenečenje, če bo konec leta vanj vključenih celo nekaj sto zavarovancev manj kot leto dni pred tem. Za primerjavo, leta 2009 se je njihovo število povečalo za tri odstotke na več kot 567.000 (vključen sklad SODPZ), lani pa še za 2,5 odstotka, čez 581.000.

Poročali smo, da so najbolj na udaru Pokojninska družba A in Zavarovalnica Triglav pa tudi razmeroma majhen sklad Adriatica Slovenice. Velik del zavarovancev so izgubili tudi skladi Skupne, Banke Koper, Prve osebne zavarovalnice in Mojih naložb. V zadnjih treh mesecih so se tistim, ki jih pestijo množični izstopi, pridružili tudi pokojninski skladi Kapitalske družbe (po novem Modre zavarovalnice). Gre za sklada KVPS in ZVPSJU (javni uslužbenci). Izredni izstop je zahtevalo okoli 6000 njihovih zavarovancev, ki so jim izplačali 7,5 milijona evrov.

V tabeli so zajeti podatki o pripisani donosnosti, torej o dejanskem donosu, ki ga dobi zavarovanec na vplačana sredstva in je odvisen od uspešnosti upravitelja ter višine stroškov. Če družba upravlja več kritnih skladov, je naveden podatek o povprečni tehtani donosnosti.

Ni izključeno, da so določeni zavarovanci oziroma podjetja, katerih zaposleni so zavarovani, dvignili svoja sredstva pri enem upravljavcu in jih "odnesli" k drugemu. Nekateri skladi se lahko namreč pohvalijo, da so kljub izrednim izstopom v primerjavi z decembrom lani povečali število zavarovancev. To so Prva osebna zavarovalnica, Generali, Probanka in Kadova sklada ZVPSJU (po novem Modra zavarovalnica) in SODPZ.

"Praktično vsi od tistih zavarovancev, ki so zahtevali izredno prenehanje zavarovanja in so še vedno zaposleni, pa so se ponovno vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje in nadaljujejo zbiranje sredstev," so povedali v Skupni, kjer opažajo upočasnjevanje izrednih izstopov.

Če so upravljavci pokojninskih skladov postali previdni pri dajanju podatkov o izrednih izstopih, pa je zelo natančen podatek, koliko ljudi se je odločilo za rento. Do sredine oktobra jih je to možnost izbralo le nekaj več kot 1000. Polovica tega odpade na Prvo osebno zavarovalnico, četrtina na Pokojninsko družbo A, 133 na Zavarovalnico Triglav, pri preostalih pa se jih je za rento odločilo le po nekaj deset. Medtem pri Banki Koper in Adriaticu Slovenici nimajo sklenjenega še prav nobenega rentnega izplačevanja.

Kljub "begu" zavarovancev kaže, da bodo skladi letos še povečali maso sredstev, ki jih upravljajo. Še vedno namreč v povprečju v obdobju enega leta dosegajo pozitivni donos, obstoječi zavarovanci pa so vplačevali tekoče premije. Vseeno se vrednost premoženja ne bo povečala za slabo tretjino, kot leta 2010, ampak kvečjemu za približno pet odstotkov, na slabih 2,2 milijarde evrov. Pri tem velja opozoriti, da nekateri skladi na tem področju rastejo (največ SODPZ, ZVPSJU in Prva osebna zavarovalnica), nekateri pa imajo trenutno celo manj sredstev v upravljanju kot konec lanskega leta. To so Skupna, Pokojninska družba A, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenica in Banka Koper.

tomaz.modic@dnevnik.si