Članki naj bi predstavljali pogrom proti trenerju

Danes 34-letna Jana Vernig, državna reprezentantka v odbojki, nekoč tudi njena kapetanka, odlična skakalka v višino, dolga leta profesionalna odbojkarica in nekdanja športnica leta v Novem mestu, je septembra 2007 za Dnevnik spregovorila o nenavadnih trenerskih metodah Slavka Malnarja. Po njenih besedah se je večkrat zgodilo, da jo je trener, ko je štela vsega 12 let, za zaklenjenimi vrati klubskih prostorov otipaval po ramenih, vratu in obrazu, se usedel na stol in jo posedel na kolena, večkrat naj bi jo tudi poljubljal. Sistematično zlorabljanje se je ponavljalo poldrugo leto, dokler se Vernigova zaradi grozljive izkušnje ni odločila, da atletike ne bo več trenirala. Dolga leta po zlorabi je Vernigova zbrala dovolj poguma, da je trenerja kazensko ovadila, vendar je tožilstvo ovadbo zavrglo, ker je pregon po vsem tem času že zastaral. O njeni izkušnji in boju za pravico so podrobno poročali Dnevnikovi novinarji.

Malnar zdaj trdi, da je vsebina vseh objavljenih člankov neresnična in da temeljijo zgolj na informacijah Jane Vernig ter njene kazenske ovadbe, ki pa je bila kasneje zavržena. V tožbi je zapisano še, da članki o Malnarju ustvarjajo negativno podobo, da so bili odmevni in šokantni ter po svoji vsebini predstavljajo "pogrom" proti atletskemu trenerju, da ga zapisi prikazujejo kot storilca kaznivih dejanj in da je bil v člankih označen tako, da ga je bilo mogoče prepoznati, čeprav so Dnevnikovi novinarji vselej objavljali zgolj inicialke njegovega imena in priimka. Za nameček naj pred pisanjem člankov ne bi nihče stopil z njim v stik, tako da ni imel možnosti, da pove svojo plat zgodbe.

Malnar prostovoljno privolil v razkritje zasebnosti

Dnevnikova pooblaščenka, odvetnica Jasna Zakonjšek, v odgovoru na tožbo navedbam Slavka Malnarja oporeka. "Tožnik trdi, da naj bi bil zaradi načina, kako je označen v člankih, razpoznaven. Pomembno pa je opozoriti, da pravica do zasebnosti ni absolutna pravica, ampak je omejena s pravicami drugih, v konkretnem primeru s pravico tožene stranke do svobode izražanja. Sporni članki namreč obravnavajo temo, ki je brez dvoma v interesu javnosti. Spolne zlorabe otrok so namreč hud in tabuiziran problem. Ne le da ima tožena stranka pravico pisati o tej temi, ampak je to celo njena dolžnost, saj na drugi strani obstaja pravica javnosti, da je o tej temi obveščena. Hkrati je res, da je o tej problematiki treba pisati tako, da se v čim manjši možni meri posega v ustavno varovane pravice drugih, kar je tožena stranka tudi storila," poudarja Zakonjškova. Odvetnica dodaja, da so novinarji pri svojem pisanju dosledno sledili kodeksu novinarjev Slovenije, ki jim nalaga spoštovanje pravice posameznika do zasebnosti ter izogibanje senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti.

Zakonjškova obenem opozarja, da je Malnarjeva navedba, da pred objavo članka novinarji niso vzpostavili stika z njim, neresnična. "S tožnikom je pred objavo prvega članka govoril novinar Sven Berdon in vse, kar je tožnik povedal, je zapisano v članku z naslovom Če trener varovanko potapka po riti. Tožnik je nato sam poklical toženo stranko in prosil, naj se bralcem še podrobneje predstavi njegova plat zgodbe," poudarja Dnevnikova pooblaščenka in dodaja, da so mu novinarji to tudi omogočili. Prav zato je prepričana, da je Malnar s tem prostovoljno privolil, da se javnosti razkrije njegova zasebnost, zaradi česar zdaj na ta račun ne more zahtevati odškodnine.

Zakonjškova poleg tega še poudarja, da so Malnarjeve trditve o nastali škodi zaradi pisanja novinarjev pavšalne in jim zato ni mogoče konkretno ugovarjati, jasno pa je, da atletski trener ni utrpel duševnih bolečin takšne intenzitete in trajanja, da bi bile pravno relevantne. Tudi višina zahtevane odškodnine se ji zdi močno pretirana.

Ker poravnalni narok ni bil uspešen, bo sodišče na prihodnji obravnavi začelo razčiščevati vse okoliščine spornega dogodka. Sojenje se bo nadaljevalo na začetku decembra, ko bo svoje razloge za tožbo podrobno predstavil Malnar, na prostor za priče pa bodo najverjetneje stopili tudi Jana Vernig in avtorji spornih člankov.