Spominska tekma med Slovenijo (Sydney 2000) in Hrvaško (Atlanta 1996) se bo v celjski dvorani Zlatorog začela ob 17. uri, dve uri pozneje pa bo na sporedu še tekma med Slovenijo in Celjem Pivovarno Laško.

Moška rokometna izbrana vrsta je edina slovenska reprezentanca, ki je v ekipnih športih nastopila na poletnih olimpijskih igrah. Olimpijski nastop v Sydneyju si je zagotovila s petim mestom na evropskem prvenstvu na Hrvaškem leta 2000, štiri leta pozneje pa je nastopila tudi na olimpijskih igrah v Atenah, potem ko je na domačem evropskem prvenstvu leta 2004 osvojila srebrno odličje.

Na Jerasovem seznamu so naslednji igralci: Branko Bedekovič, Tettey Banfro, Gregor Cvijić, Zoran Jovičić, Andrej Kastelic, Beno Lapajne, Jani Likavec, Zoran Lubej, David Imperl, Aleš Pajovič, Rolando Pušnik, Roman Pungartnik, Tomaž Tomšič, Roman Šavrič, Uroš Šerbec in Renato Vugrinec. V Jerasovi ekipi so tudi Bojan Čotar (pomočnik selektorja), Boris Stajnko (tehnični vodja), Rudi Čajavec (zdravnik), Mile Maksimović (fizioterapevt), Stane Ostrelič (direktor) in Zoran Janković (tedanji, zdaj častni predsednik Rokometne zveze Slovenije).

Pogreb legendarnega nekdanjega rokometaša in reprezentanta Iztoka Puca bo v četrtek, 3. novembra, ob 13.20 na Aleji velikanov na pokopališču Mirogoj v Zagrebu. Komemoracija bo isti dan ob 11. uri v mali dvorani koncertne dvorane Vatroslav Lisinski v Zagrebu.

V Sloveniji sta s spominsko-človekoljubno akcijo začela njegov nekdanji klubski in reprezentančni soigralec Rolando Pušnik in Dragana Jusupović.

Puc, ki je umrl 20. oktobra, je rokometno kariero začel v Šoštanju, nastopal pa je tudi za Borac iz Banja Luke, Zagreb, Celje Pivovarno Laško in Prule. Bil je edini rokometaš na svetu, ki je na olimpijskih igrah nastopal za tri različne reprezentance. Leta 1988 v Seulu je osvojil bronasto kolajno z Jugoslavijo, leta 1996 je bil s Hrvaško v Atlanti zlat, leta 2000 pa je bil s Slovenijo v Sydneyju osmi. Na klubskem področju je z Zagrebom dvakrat zmagal v evropski ligi prvakov. Za Slovenijo je zbral 34 nastopov in dosegel 120 golov.

Po končani igralski karieri je bil nekaj časa direktor Prul 67, nato pa se je preselil v ZDA in življenje posvetil teniški karieri svojega sina Boruta. V zadnjih tednih in mesecih se je Iztok boril z zahrbtno boleznijo, ki ga je na koncu tudi premagala. Rak se je s pljuč razširil še na jetra in eden najboljših slovenskih, evropskih in svetovnih rokometašev vseh časov je po boju s hudo boleznijo umrl v ZDA.