Žižkovo osrednje vprašanje je, kaj storiti po protestih, ki so zavzeli mesta po vsem svetu? "Ena največjih nevarnosti je, da se bodo protestniki zaljubili sami vase," je zapisal in se dotaknil govora enega od protestnikov v San Franciscu, ki je, tako Žižek, dal vtis, kot da je vse skupaj hipijevska zabava v 60. letih prejšnjega stoletja. Zbrani množici je namreč dejal, da protestniki nimajo nikakršnega programa in se zbirajo, ker se imajo tam lepo.

Povorke so poceni, pomembno je, kaj jim bo sledilo

"Povorke so poceni – pravi preizkus njihove vrednosti bo prišel dan po njih, ko se bo videlo, kakšne spremembe bodo prišle v naša vsakodnevna življenja," so besede, s katerimi je slovenski filozof nagovoril množico v New Yorku. Protestniki ne bi smeli postati preveč zadovoljni sami s seboj, "zaljubiti bi se morali v trdo in potrpežljivo delo – predstavljajo namreč začetek, ne pa konec," je bil jasen. "Njihovo osnovno sporočilo je jasno: tabujev ni več; ne živimo v najboljšem možnem svetu; dovoljeno nam je, oziroma je to celo dolžnost, da razmišljamo o alternativah."

Žižek pravi, da se je v današnjih časih ravno kapitalizem znašel v vlogi osrednjega problema. "Prva lekcija, ki se jo morate naučiti, je, da ne krivite drugih in njihovega odnosa. Težava ni v korupciji ali pohlepu, ampak v sistemu, ki te potiska v korupcijo." Pravi, da je pred protestniki še dolga pot in da bo kaj kmalu prišel čas, ko si bo treba postaviti eno najtežjih vprašanj – vprašati se bo treba, ne česa nočemo, ampak kaj dejansko hočemo. "Katera družbena organizacija lahko nadomesti obstoječi kapitalizem? Kakšne nove vodje potrebujemo?" se sprašuje Žižek.

Nasilni le toliko kot je bil Mahatma Gandi

Žižek se dotakne tudi vprašanja nasilnosti protestnikov. "Res je, da se njihov jezik morda zdi nasilen, a so sami nasilni le v tolikšni meri, v kakršni je bil nasilen Mahatma Gandi. Nasilni so, ker hočejo končati stanje, v kakršnem so stvari sedaj," je pojasnil in se vprašal, kakšno je to nasilje v primerjavi s tistim, ki ga potrebujemo za vzdrževanje mirnega delovanja globalnega kapitalističnega sistema. Pravi, da nekateri protestnike označujejo tudi za zgube. "Ampak – ali niso prave zgube tisti na Wall Streetu, ki prejemajo ogromne finančne injekcije pomoči?" se Žižek ponovno vpraša.

"Mnogi jih označujejo tudi za sanjače, a so pravi sanjači tisti, ki mislijo, da lahko reči neskončno ostanejo takšne, kot so, potrebni pa so le manjši kozmetični popravki. Niso sanjači, zbudili so se iz sanj, ki pa se spreminjajo v nočno moro. Ničesar ne uničujejo, le odzivajo se na postopno samouničenje sistema," v članku pojasni Žižek.

Bati se je treba sovražnikov, kakor tudi lažnih prijateljev

Nadaljuje, da bi se morali protestniki bati ne le sovražnikov, ampak tudi lažnih prijateljev, ki se pretvarjajo, da jih podpirajo, po drugi strani pa želijo proteste sabotirati. "Na enak način kot pijemo kavo brez kofeina, pivo brez alkohola, sladoled brez maščobe, bodo skušali ljudje na oblasti te proteste prikazati kot neškodljivo moralistično dejanje."

Po Žižkovem mnenju nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton meni, da so protesti nekaj pozitivnega in v ravnovesju, a je hkrati zaskrbljen zaradi "nebuloznega" razloga zanje. Clinton je namreč prepričan, da bi moral biti namen protestov bolj specifičen, ne pa le proti nečemu. Po Clintonovih besedah namreč, če si samo proti nečemu, nekdo drug zapolni praznino, ki so jo ustvaril.

"Res je, da so protestniki ustvarili vakuum – vakuum na področju hegemonistične ideologije, tokrat pa je treba ta vakuum napolniti na pravilen način, saj predstavlja nekaj popolnoma novega,“ je prepričan Žižek.

"Razlog, zakaj so se protestniki odpravili na ulice, je, ker so imeli dovolj življenja v svetu, v katerem je recikliranje pločevink, nekaj evrov dobrodelni organizaciji ali pa nakup kave, kjer gre en odstotek k reševanju svetovnih težav, dovolj za dobro počutje,“ je zapisal v Guardianu.