Hrvaški mediji že več dni poročajo o preiskavi urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) proti HDZ kot pravni osebi zaradi črnih skladov in pranja denarja med letoma 2003 in 2007. Kosorjeva je dejala, da sama ni osumljena, je pa potrdila, da je med osumljenci bivši premier Ivo Sanader.

Na novinarsko vprašanje, ali bo odstopila s položaja vsaj iz moralnih razlogov, glede na to, da je podpisala poročilo o financiranju svoje predvolilne kampanje, ko je bila kandidatka HDZ na predsedniških volitvah leta 2005, ki je tudi predmet preiskave, je odgovorila nikalno. "Ni govora o odstopu," je dejala.

Dodala je, da ne bo odgovarjala na podlagi medijskih zapisov, temveč bo o vsem spregovorila pred preiskovalci, če bo treba.

"Menim, kot sem menila tudi tedaj, da je bila omenjena kampanja, ki ni bila moja, temveč je bila kampanja HDZ, financirana na najbolj možen legalen način z računa HDZ," je odgovorila Kosorjeva. Izpostavila je, da HDZ dobi veliko denarja iz proračuna glede na število poslancev ter tudi iz naslova članarine 220.000 članov stranke in legalnih donacij.

Obenem je napadla medije zaradi objavljanja nepreverjenih podrobnosti o preiskavi ter napovedala, da bodo zahtevali kazensko odgovornost zaradi uhajanja tajnih informacij. Večkrat je poudarila, da zaradi omenjene preiskave ne bodo opustili boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter da bosta državno tožilstvo in Uskok kot posebna veja tožilstva tudi v prihodnje imela podporo HDZ.

"Imamo pravico razmišljati o tem, da je čas preiskave nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami izbran, da bi se škodilo HDZ, sicer pa verjamemo, da tožilstvo in Uskok korektno opravljata svoje delo, saj je prav HDZ s svojo politično voljo na stežaj odprla vrata boju proti korupciji," je dejala predsednica HDZ.

Izpostavila je, da je to eno najtežjih obdobij za HDZ, potem ko je prevzela vodenje stranke po Sanaderjevem odstopu 1. julija 2009.

Izrazila je pričakovanje, da bodo preiskovalci nadaljevali delo tudi v primeru drugih strank, predvsem SDP, ter omenila nekaj primerov, v katere naj bi bili vpleteni socialdemokrati.

Izpostavila je, da se HDZ ne boji, do kod bodo pripeljale preiskave, ker "se bo zgodilo tisto, kar se je mora zgoditi". "Kar se nas tiče, se lahko vrnemo v tisto brunarico na Jarunu in začnemo znova od začetka," je izjavila Kosorjeva. HDZ je nekaj deset ljudi ustanovilo junija 1989 v brunarici ob zagrebškem jezeru Jarunu.

Današnja novinarska konferenca je bila sklicana po seji predsedstva stranke. Poleg Kosorjeve je pred novinarje stopil le bivši generalni sekretar stranke Ivan Jarnjak, ki je kratko izjavil, da ni prejel nobenega uradnega obvestila o preiskavi proti njemu. Poudaril je, da se bo odzval na pogovor s preiskovalci, če bo treba, ter da bo razrešil dvome o svoji odgovornosti.

Hrvaški mediji so omenjali Jarnjaka kot enega izmed glavnih osumljencev za črne sklade v HDZ.

Kosorjeva se izogiba televizijskemu soočenju z Milanovićem

Na današnje izjave Kosorjeve glede preiskave in njene napade na opozicijo, se je na izredni novinarski konferenci odzval predsednik SDP Zoran Milanović. Povedal je, da preiskave ne more komentirati in da je popolnoma napačno, da odgovornost prelagajo na njegovo stranko.

Milanović je dejal, da SDP nima tajnih računov, ki jih je danes omenila Kosorjeva. "Tisto, kar se dogaja v HDZ, je ubilo vsako drugo razpravo o dogodkih na Hrvaškem. Prizadevali si bomo, da nas bodo ljudje slišali, pravosodje pa bo povedalo svoje," je sklenil predsednik SDP.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović danes ni želel komentirati preiskave proti HDZ, je pa novinarjem dejal, da gre za dokaz o delovanju pravne države, v kateri ni nedotakljivih.

Hrvaška premierka in predsednica HDZ Jadranka Kosor je zavrnila soočenje s predsednikom SDP Zoranom Milanovićem na Novi TV, so sporočili s te hrvaške komercialne televizijske postaje. Dodali so, da v HDZ niso pojasnili, zakaj se Kosorjeva ne želi soočiti z Milanovićem pred kamerami.

Na Novi TV so bili presenečeni ob odločitvi Kosorjeve, glede na to, da je 10. oktobra v pogovoru na njihovi televiziji dejala, da je "kadarkoli" pripravljena na soočenje z Milanovićem. Sicer pa je takrat omenila, da se bo odzvala, če bodo to dovolila volilna pravila.

Iz SDP so za Novo TV nemudoma potrdili prihod Milanovića v imenu levosredinske koalicije štirih strank (SDP, HNS, IDS in HSU), ki je bolj znana kot kukuriku koalicija.

Na Hrvaškem imajo stroga pravila za elektronske medije z nacionalno koncesijo v času predvolilne kampanje. Sprejeli so jih, ko še ni bilo komercialnih televizijskih programov z nacionalno koncesijo.

Elektronski mediji z nacionalno koncesijo na Hrvaškem so večkrat zahtevali spremembe pravil poročanja o volitvah, ki določajo, da nobena izmed političnih strank ali kandidat ne smeta imeti privilegiranega položaja.

Sicer so tudi v takšnih pravilih možne izjeme, kot je bilo v primeru večkratnih televizijskih soočenj pokojnega premiera Ivice Račana in bivšega predsednika vlade Iva Sanaderja na HTV leta 2003, ko je bilo to v javnem interesu.

Omenjena pravila sicer ne veljajo, preden se predvolilna kampanja ne začne uradno, kar je nameravala izkoristiti Nova TV, ki je vabilo predsednikoma HDZ in SDP poslala pred dnevi.

Na Hrvaškem še niso uradno potrdili 4. decembra kot datuma parlamentarnih volitev, čeprav se vse vodilne stranke kot tudi predsednik države Ivo Josipović načeloma za omenjeni datum.

V petek, 28. oktobra, bodo razpustili sabor, Josipović pa je v ponedeljek napovedal, da bo verjetno takoj začel posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank o datumu volitev. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo velikansko, skoraj dvojno prednost kukuriku koalicije pred HDZ - 38,8 proti 20,3 odstotka.