Kot piše Delo, so se vozniki ljubljanskih Žal na najdaljšo po pokojnega odpravili na Sicilijo. Največ takih smrti je na Hrvaškem približno 30 na leto. Poleg stroškov prevoza je treba poravnati še nekatere druge postopke, kot je prevoz iz bolnišnice, prijavo smrti, hrambo trupla v hladilnici in podobno. Ti stroški znašajo od 50 do 250 evrov.
Cariniki krst ne odpirajo, ker so plombirane. Vodja konzularnega sektorja ministrstva za Finance Andrej Šter je za Delo povedal, da ob smrti slovenskega državljana v tujini lokalna policija o tem običajno obvesti slovensko ministrstvo za zunanje zadeve. Šter pravi, da skušajo v takih primerih svojce čim manj obremenjevati z birokracijo, težave pa nastanejo, ko je treba ugotavljati vzrok smrti - ko je bila lahko posledica kaznivega dejanja.
Ovira so tudi tiste države, ki ne dovolijo kremacije. Zaplete se tudi, ko svojcev ni, oziroma nočejo prevoza trupla v domovino. V takem primeru pokop opravijo v državi, v kateri je človek umrl, na stroške lokalne skupnosti. Iz sektorja zemeljske operative in nabave pri Adria Airways so za Delo zapisali, da prevoz posmrtnih ostankov urejata pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu ter pravilnik o spremembah pravilnika o prevozu posmrtnih ostankov. Prevoz hermetično zaprte notranje krste, ki ima vgrajeno filtrirno napravo za prezračevanje tlaka, pa mora biti napovedan najmanj 24 ur pred načrtovano odpremo.
