Razlikovanje med parlamentarnimi in neparlamentarnimi strankami v medijih in anketah je po mnenju stranke "nelegitimno in nedostojno za demokratične standarde EU, ki temeljijo med drugim tudi na prostem pretoku idej".

Menijo, da so volivci s takšno medijsko obravnavo strank in list zavedeni, saj svoje stranke ne vidijo med udeleženci volitev ali med izvoljivimi, "posledično pa se na ta način znižuje tudi volilno udeležbo".

V Sloveniji je po prepričanju stranke veliko odprtih problemov, ki onemogočajo uspešnejši razvoj, "del tega problema pa so žal tudi mediji, saj so večinoma v lasti ali pod vplivom določenih kapitalskih in političnih lobijev", so zapisali. Dodajajo, da "na področju medijev in medijske pluralnosti takšnega korakanja v eno smer, kot ga doživljamo v Sloveniji zadnja leta, že dolgo ni bilo".

Takšno razlikovanje po mnenju stranke ni le posledica neustreznih praks oz. uredniške politike posameznega medija, "ampak tudi neustrezne ureditve v zakonih in podzakonskih aktih". "Eno in drugo posledično močno privilegira večne parlamentarne stranke in jim omogoča stalno gostovanje v parlamentu, stabilno financiranje in privilegirano medijsko podporo. Politični subjekti, ki niso v razpuščenem parlamentu, ne dobijo dejanskih priložnosti, da se predstavijo širši javnosti. Izjema so letos interesno kapitalsko in politično podprte nove stranke," so zapisali. Rešitev vidijo v medijskem ombudsmanu, ki bo imel ustrezne pristojnosti za ukrepanje, preden nastanejo nepopravljive posledice.

Pobudo, ki so jo izrekli že pred prejšnjimi državnozborskimi volitvami, želijo zdaj realizirati ob pomoči varuhinje človekovih pravic, kolikor bo to mogoče, pa nameravajo vanjo vključili tudi ustavno sodišče.