Osem projektnih partnerjev iz obeh držav spodbuja in raziskuje področje dobrega počutja zaposlenih in prebivalcev v Mariboru, Murski Soboti in avstrijsko-štajerskem Gradcu. Doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda je predstavila ključne ugotovitve Preliminarne raziskave o stresorjih, stresu in njegovih posledicah v podjetjih, članih sindikata SKEI, v kateri so od 302 podjetij, članov SKEI, sodelovala podjetja z več kot 10 zaposlenimi, tako da je v raziskavi sodelovalo 400 ljudi. »Rezultati kažejo, da 45 odstotkov vodstvenih delavcev ocenjuje, da se ne ukvarjajo dovolj s preprečevanjem stresa, 43 odstotkov jih meni, da ne naredijo dovolj za to, vendar o tem razmišljajo. Organizacije so torej seznanjene s problemom stresa, poznajo njegove pokazatelje in menijo, da pravočasno ukrepajo. Za dobro počutje zaposlenih skrbijo z dobro komunikacijo in prenosom informacij, nudijo potrebno pomoč v primeru težav, varstvo pri delu. Nikoli pa ne organizirajo izvedbe aerobnih vaj znotraj delovnega časa, ne sofinancirajo wellness storitev in skorajda nikoli ne poskrbijo za varstvo otrok svojih zaposlenih,« je povedala doc. dr. Pisnik Korda.
Zaposleni premagujejo stres tako, da obremenitve sprejmejo kot izziv. Pri delu stremijo k perfekciji in da bi dobili, kar hočejo, so pripravljeni manipulirati z ljudmi, če je treba. »Ugotavljamo, da v podjetjih izvajajo predvsem tradicionalne aktivnosti na področju premagovanja stresa, manj pa poznajo in uporabljajo sodobnejše, mehkejše pristope«, je poudarila doc. dr. Pisnik Korda. Kot najbolj poznana tehnika je bila navedena bioenergija, zatem pa masaža in aromaterapija, zdrava prehrana, meditacija, joga in masaža.
V Mariborski razvojni agenciji so včeraj predstavili tudi rezultate pravkar končane študije o dobrih praksah na področju premagovanja stresa in zagotavljanja dobrega počutja v EU ter opozorili na pomanjkljivosti na tem področju v Sloveniji. »Rezultati mednarodnih primerov dobrih praks so pokazali, da se je skoraj pri polovici podjetij povečalo zadovoljstvo, zaupanje, lojalnost in motivacija zaposlenih«, je povedala mag. Simona Šarotar Žižek iz Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru in dodala, da podjetja poročajo tudi o zmanjšanju bolniške odsotnosti, o pozitivnih učinkih na dobro počutje zaposlenih ter o izboljšanju poslovne in delovne klime.
V Sloveniji je sicer še vedno premalo primerov dobre prakse, da bi jih lahko kot zgledne predstavili v mednarodnem merilu, zato bodo v okviru projekta v naslednjih mesecih pripravili še delavnice za podjetja in zaposlene ter bazo ponudb za izboljšanje dobrega počutja prebivalcev mest. Prihodnje aktivnosti projekta Chance4Change bodo usmerjene tudi v zagotavljanje večjega dobrega počutja zaposlenih in prebivalcev mest v Mariboru, Murski soboti in avstrijskem Gradcu. V ta namen bodo pripravili Kompas dobrega počutja z aktualnimi ponudbami dobrega počutja za prebivalce mest in delavnice za usposabljanje zaposlenih, pa tudi dodatno raziskavo o dobrem počutju prebivalcev navedenih mest.
