Študija je namreč pokazala, da so igre, ki jih imajo radi problematični dečki in deklice v omenjeni starostni skupini, bolj nasilne od iger, ki jih imajo radi njihovi manj problematični vrstniki. Vendar pa raziskovalci v proučevani skupini niso našli dokazov, da bi nasilne računalniške in video igre vodile v povečano agresijo v resničnem življenju.
To je dobra novica z vidika vzgojnih učinkov medijev, je povedal Jens Vogelgesang z univerze Hohenheim, a obenem opozoril, da se rezultati študije nanašajo le na skupino osem- do 12-letnikov, ki so jo proučevali v študiji o učinkih.
Negativni učinki že dokumentrirani
V primeru starejših otrok so bili namreč negativni učinki nasilnih iger na njihovo obnašanje že dokumentirani, je nadaljevala vodja raziskovalne skupine Maria von Salisch in dodala, da to ostaja razlog za zaskrbljenost.
"Nismo mogli izločiti možnosti, da ustaljena nagnjenost k nasilnim računalniškim in video igram morda lahko tekom kariere igranja iger vodi do večje pripravljenosti za nasilna dejanja," je dejala. Raziskovalci so proučevali obnašanje 324 berlinskih osnovnošolcev, ki so posredovali informacije o svojih navadah glede računalniških iger dvakrat v enoletnem obdobju.
Sodelujoče osnovnošolce, ki so prihajali iz šol iz različnih območij etnično raznolike nemške prestolnice, so predhodno njihovi sošolci in učitelji ocenili z vidika agresivnosti obnašanja, tako fizičnega kot verbalnega.
Radi imajo predvsem krvave igre
Rezultati so kot omenjeno pokazali, da so imeli agresivni osnovnošolci najraje igre, v katerih teče kri. Manj agresivni so sicer tudi preizkušali takšne igre, vendar so bolj redko razvili nagnjenost do tovrstnih iger.
Računalniške in video igre so zelo priljubljene med osnovnošolci, saj je 91 odstotkov osem- do 12-letnikov dejalo, da imajo najmanj eno priljubljeno tovrstno igro.
