Petnajsterica kenijsko-etiopijskih maratoncev, izbor menedžerja Boruta Podgornika, je v lovu na magično mejo dveh ur in desetih minut in s tem dvigom ugleda prireditve po vmesnih časih na deset in dvajset kilometrov še tekla na časovni nitki. Taktika kenijske druščine s stopnjevanjem ritma je začela delovati po tridesetem kilometru. Med 34. in 39. kilometrom so "petko" najboljši pretekli v času 14 minut in 45 sekund. Za atlete podatek, ki jemlje dih. "Na 37. kilometru sem pogledal rojake in potegnil," je svoj prispevek pristavil Too. Še več. Kar peterica, trije rojaki Joseph Lagat, Michael Chege in 18-letni mladinec Berhanu Shiferaw, ter Etiopijec Aremayeh Shumye, je tekla hitreje od časovne meje.

Veselju Kenijcev, tudi nad ekipno zmago nad Etiopijci, ni bilo videti konca. Tudi organizatorji, ki jim je bil to zadnja leta osrednji projekt, so si dali duška, čeprav jih bo to stalo okoli 100.000 evrov. Devetnajst tisočakov v evrih - deset za zmago, rekord in časovni bonus - bo domov odnesel Too, Lagat 10.000, Chege 7000... Slovenski maratonci, ki tečejo za čast in slavo, naslov prvaka in 500 evrov, so v drugi sferi. Štajerski sel Mario Vračič (2,31:48) je z enakomernim preudarnim ritmom pri 39. kilometru strl favoriziranega Kejžarjevega kurirja Fedipija Roberta Kotnika (2,34:55). "Tekel sem v svojem ritmu, čim bolj enakomerno. To je bilo tudi glavno, tudi najbolj pomembno. Pač uspelo je. Za tek pod 'dva trideset' bom očitno potreboval še kakšno leto," je Vračič dobro razpoložen razlagal v cilju, medtem ko je lani vihravo jezno oddirjal mimo podpisanega, ker smo pred maratonom razkrili njegov tajni projekt na to časovno znamko. "Pobralo me je. V zadnjih petih kilometrih sem se le vlekel do cilja. Boril sem se le s sabo. Maraton pač," je bil razočaran Kotnik.

Kot domači posladek je bil tek maratonk s slovenskim dvobojem. Tujke z Lydio Kurgat (2,33:01, nagrada 10.000 evrov) so bile v drugem planu. Publika je vzvalovila, ko je v cilj v 2,42:00 kot peta pritekla Neža Mravlje. Za slovenske razmere čisti presežek. Sanjski za amaterko. "Sploh nisem imela občutka, da tečem zelo hitro. Vseskozi sem tekla v svojem ritmu. Po vmesnem času okoli ure in dvajset minut v prvem krogu tudi v drugi polovici nisem tekla bistveno počasneje. Nisem imela nikakršnih težav. Tudi razmere so bile idealne, saj mi malce hladnejše vreme prav prija. Celo sezona z nekaj poškodbami se je izkazala za dobro plat, saj sem odšla na start spočita," je opisala svoj deseti, najuspešnejši maraton do zdaj. Kljub eksploziji moške slovenske populacije s časi pod tremi urami je dosegla osmi čas med slovenskimi maratonci. Nekaj čestitk s strani je dobivala tudi za normo. Zaman.

Minuto in pol za Mravljetovo je visoko v zrak roke iztegnila tudi Daneja Grandovec. "Odlično," ni mogla skriti veselja ob osebnemu rekordu 2,43:33. Že prej pa je na "desetki" zmagala sestra Mojca. "Tam do 28 kilometra sva z Nežo tekli zelo blizu. Imela je bolj enakomerni ritem. Sama sem bila enkrat spredaj, enkrat zadaj, drugič poleg. Neži, ki je zame veljala za favoritko, lahko samo čestitam. Ne nazadnje mi brez nje ne bi uspelo," je bila nasmejana varovanka Igorja Šalamuna, ki se je kot trener podpisal tudi pod dosežek Vračiča. Štajerci ponosa sredi Ljubljane niso mogli skriti.