Gre za obrok osmih milijard evrov, ki naj bi bil izplačan do srede novembra, s čimer bi Grčijo rešili pred bankrotom. Prva, lani dogovorjena pomoč državi predvideva do 110 milijard evrov dvostranskih posojil.
Poleg tega bo evroskupina poskušala utreti pot dogovoru o prispevku zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji. Julija je bil dosežen dogovor o 109 milijardah evrov javne pomoči in da bi zasebni upniki z odpisom dolgov utrpeli 21-odstotno neto izgubo. A Nemčija želi od zasebnega sektorja bistveno več.
V ospredju vrha bosta še dve temi, ključni za premostitev krize v območju evra. Prva je dokapitalizacija evropskih bank, druga pa krepitev začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) na način, ki bi bistveno povečal njegovo moč brez povečanja poroštev članic v območju evra.
Zasedanje evroskupine bo prvi v nizu prihajajočih sestankov, ki veljajo za odločilne za usodo evra. V soboto bodo ločeno zasedali ministri EU za finance in evropske zadeve, predvideno pa je tudi srečanje nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.
V nedeljo bosta vrha EU in območja evra, nato pa bo do srede še en vrh držav v območju skupne evropske valute, na katerem naj bi nato dokončno dosegli dogovor o novem svežnju ukrepov za zajezitev širjenja krize v območju evra.
Slovenskega finančnega ministra Franca Križaniča, ki opravlja tekoče posle, v Bruselj ne bo, pač pa bo prišla državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Nedeljskih vrhov pa se bo udeležil premier Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle.
