Po ocenah Kapitalske družbe (Kad), ki upravlja sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, naj bi zahtevane pogoje za izplačilo poklicne pokojnine prihodnje leto izpolnilo prvih 185 upravičencev, ki naj bi skupno prejeli 2,2 milijona evrov, do leta 2015 pa naj bi bilo do poklicne pokojnine v skupni višini 37,2 milijona evrov upravičenih 1975 oseb. Zanimivo je, da tudi v Kadu ne vedo, koliko sredstev naj bi primanjkovalo, celo več - tega podatka menda sploh ni mogoče izračunati.

Zanimivo je, da tudi v Kadu ne vedo, koliko sredstev naj bi primanjkovalo za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Celo več - tega podatka menda sploh ni mogoče izračunati. "Temeljni problem je v tem, da do trenutka upokojitve zavarovanca od Zpiza ne dobimo podatka o njegovi pokojninski dobi, ki je ključen za višino izplačila," je povedala Goranka Volf, izvršna direktorica sektorja za upravljanje skladov in strateško komuniciranje v Kadu.

Na vprašanje, zakaj Kadu ne posredujejo tako potrebnega podatka, smo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) dobili odgovor, da to ni mogoče, ker ne vedo, katere osebe so vključene na seznam obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ker nam ni bilo jasno, kako da se v 21. stoletju ne da urediti izmenjave podatkov med dvema institucijama, nam je Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi na Zpizu, povedal, da se pri pripravi zakona o praktičnih rešitvah očitno ni dovolj razmišljalo. Ob tem je opozoril, da sta Kad in Zpiz zgolj izvajalca in da je za koordinacijo odgovorno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Za pojasnila smo seveda zaprosili tudi ministrstvo, kjer pa so nam povedali, da je bil na prvem usklajevalnem sestanku med Zpizom in Kadom sprejet načelni dogovor o ureditvi omenjene problematike, medtem ko je bil dogovor o tehnični izvedbi izmenjave podatkov prepuščen omenjenima institucijama.

Prispevki za poklicne pokojnine so se lani podvojili

Na ministrstvu za delo so pojasnili, da sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja deluje po naložbenem načelu, v okviru katerega ima vsak zavarovanec svoj individualni račun, na katerega prispevke vplačujejo delodajalci, zavarovanec pa prevzema celotno naložbeno tveganje nad zakonsko določeno minimalno zajamčeno donosnostjo, za katero jamči upravljavec sklada (Kad). Če torej Kad ne doseže minimalne zajamčene donosnosti (60 odstotkov obrestnega donosa), mora razliko vplačati iz svojega kapitala.

Volfova pravi, da se je Kad pri upravljanju sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), predvsem pa pri pripravah na oblikovanje kritnega sklada, soočil z vrsto pomanjkljivostmi obstoječe ureditve, zato menijo, da je sistem treba ustrezno spremeniti oziroma preoblikovati. Spomnila je, da se je za oblikovanje finančno učinkovitejšega načina poklicnega zavarovanja junija lani nižja prispevna stopnja za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje povišala s 4,25 oziroma 6,2 odstotka na enotnih 10,55 odstotka. Kapitalska družba pa je, kot je dejala, za 20 odstotkov znižala provizijo za upravljanje, ki tako od junija lani znaša 1,2 odstotka povprečne letne čiste vrednosti sredstev sklada.


Število "težkih" delovnih mest se je skoraj podvojilo

Nad delovanjem sklada je bil prejšnji teden močno kritičen tudi svet Zpiza. Člani sveta so poleg težav z izplačili izrazili tudi veliko presenečenje, da se število "težkih in zdravju škodljivih del ter del, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno poklicno opravljati", kljub razvoju tehnologije iz leta v leto povečuje. V sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je trenutno vključenih 43.349 zavarovancev, medtem ko jih je bilo leta 2001, ko je sklad začel delovati, okoli 23.300. Kot so nam pojasnili v Kadu, sodijo vanj predvsem policisti, cariniki, vojaki, železničarji, rudarji, pazniki, vozniki, železarji, livarji, tekstilci, steklarji, piloti, mornarji, gasilci, gozdarji, dimnikarji, baletniki, ribiči...

Volfova je na očitke o povečanju števila upravičencev odgovorila, da se je seznam omenjenih delovnih mest od leta 2001 povečal le za eno delovno mesto, in sicer v Slovenski vojski. Število zavarovancev po njenih pojasnilih narašča zato, ker so v statistiko zajeti vsi zavarovanci, ki imajo sredstva na osebnem kapitalskem računu, pa četudi na teh delovnih mestih ne delajo več. Se pa, kot je dejala, v Kadu popolnoma strinjajo, da bo zaradi zagotovitve finančne vzdržnosti sklada treba znova preučiti seznam ter izključiti delovna mesta, ki zahtevanih pogojev več ne izpolnjujejo.

Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da lahko posebna komisija na podlagi meril, ki jih določi vlada, ugotovi, katera dodatna delovna mesta je treba uvrstiti na seznam, prav tako pa tudi, za katera delovna mesta niso več izpolnjeni pogoji za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Žal to nikomur nič ne pomaga. Delovna skupina je sicer že bila imenovana, vendar pa še ni začela delati, saj je predlog nove uredbe o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest še v usklajevanju.