Samir Handanovič - 9 tekem (810 minut): Hobotnica in panter. Najboljši igralec Slovenije, ki je imela s sedmimi prejetimi zadetki drugo najboljšo obrambo v skupini. Samir je šestkrat pobral žogo iz mreže, saj proti Italiji zaradi dveh rumenih kartonov ni igral. Če bi bilo igrišče proti Estoniji v Ljubljani polito z vodo, bi igral na vseh tekmah, ker bi bil hitreje pri žogi in ne bi zakrivil enajstmetrovke. Avtoriteta v slačilnici. Če bi imeli vsi igralci takšno zmagovalno miselnost kot Sarma, bi Slovenija igrala na EP 2012.

Mišo Brečko - 10 tekem (851 minut): V ritmu bundeslige. Nadaljeval v slogu iz Južne Afrike, kjer je dobil sloves ubijalca zvezdnikov v nasprotnem moštvu. Dirkač v obe smeri, ki je občasno garal za dva, ko Birsa pred njim ni zmogel opravljati še defenzivnih nalog. Če proti Italiji v Ljubljani ne bi moral zaradi poškodbe izpustiti tekme, Slovenija ne bi prejela gola.

Marko Šuler - 7 tekem (565 minut): Pošten, zanesljiv, miren in inteligenten. Žrtev napak soigralcev, saj je njihove spodrsljaje popravljal s prekrški za kartone.

Boštjan Cesar - 9 tekem (810 minut): Neustrašni bojevnik in leteča trdnjava. V težavah, ko pri defenzivnih nalogah ni bilo takšne pomoči zvezne vrste, kot jo je imel v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.

Bojan Jokič - 10 tekem (900 minut): Edini igralec s polno minutažo. Na levem boku je navduševal in delal usodne napake (Severna Irska v Mariboru, Estonija v Ljubljani). Njegov igralski razvoj je zastal pri ofenzivnih nalogah. V reprezentanci ni igralca, ki bi mu na levem boku dihal za ovratnik.

Robert Koren - 9 tekem (810 minut): Zaradi (ne)igre in paktiranja s sindikatom je bil kapetan najbolj na udaru kritik navijačev in medijev. Od svetovnega prvenstva naprej ni več sestavil vrhunske predstave, ker ni bilo več prekrškov, ki so železni repertoar defenzivnih vezistov, sprintov v obe smeri in strelov od daleč.

Aleksander Radosavljevič - 8 tekem (655 minut): Enostavne rešitve. V kvalifikacijah za SP sta s Korenom v vlogi defenzivnih vezistov sestavljala temelji člen za uspeh. Ker leta pritiskajo, mu na nekaterih tekmah ni več uspelo slediti zakonom hitrosti.

Valter Birsa - 9 tekem (756 minut): Umetnik. Tretji športnik Slovenije leta 2010 je glede na talent, sposobnosti in tehnično znanje ostal dolžnik v finišu kvalifikacij. Po poletnem prestopu v Genoo jeseni nikakor ni ujel ritma s svojo ubijalsko levico. Le ena asistenca za gol je za njegovo vlogo in sposobnosti veliko premalo. Spet bo treba zavihati rokave in garati.

Andraž Kirm - 8 tekem (594 minut): Od pohval do kritik. Ne glede na primanjkljaj v tehničnem znanju, ko mu zmanjka zadnja poteza, je nepogrešljiv, ker je sposoben 90 minut igrati v visokem ritmu, ga dvigovati in tekmecu krasti žoge.

Milivoje Novakovič - 9 tekem (702 minuti): Po nepriljubljenosti pri navijačih si deli prvo mesto s Korenom, s katerim sta sicer nerazdružljiva. Začel odlično, gol Srbiji v Beogradu in Ferskim otokom v Ljubljani, nato pa so navijači leto dni zaman čakali na 20. gol drugega najboljšega strelca v zgodovini Slovenije. V bundesligi je zabijal, v slovenski vrsti neučinkovit tudi zaradi tega, ker je moral pomagati v zvezni vrsti in ob prekinitvah kot tretji štoper v obrambi.

Zlatko Dedič - 7 tekem (213 minut): Izgubil status prvokategornika, ker je v drugi nemški ligi igral vse manj, v reprezentanci pa zapravljal priložnosti za takšne zgodovinske gole, kot ga je zabil Rusiji za pot na SP v Južno Afriko. V najboljših izvedbah je s svojim tekanjem spravljal v obup štoperje.

Josip Iličič - 9 tekem (434 minut): Ljubljenec navijačev, ki si pri soigralcih ni pridobil zaupanja z goli in asistencami, ob katerih bi mu dovolili, da igra le v eno smer kot pri Palermu. Le ena dobra tekma proti Ferskim otokom v Ljubljani, ko je kazalo na eksplozijo v Belfastu, pa se je poškodoval. Kek je na njem delal strateške napake. Moral bi biti takšen joker s klopi, kot je bil Ačimovič v zlati generaciji, pa naj mu bo všeč ali ne. Birsa in Iličič, levičarja, ki sta največja umetnika v ekipi, najbolje igrata na istem položaju - na desni strani v napadu.

Zlatan Ljubijankič - 8 tekem (355 minut): Brez gola v kvalifikacijah, na katerih je bil več na klopi kot na igrišču tudi zaradi težav s poškodbami. Proti Srbiji se je dobro znašel v novi vlogi na desnem boku, za vrhunstvo mu manjka nekaj filigranskega znanja.

Tim Matavž - 6 tekem (401 minuta): Kobra. S petimi goli najboljši slovenski strelec v kvalifikacijah, od tega je štiri gole zabil Ferskim otokom. Tipični ubijalec v kazenskem prostoru in lahkotno gibanje v pravih smereh. Manjkajo izkušnje in dokončna umiritev po selitvi v Eindhoven, potem ko je bil z eno nogo že v Neaplju. Z Novakovičem se ni ujel, ker sta podobna tipa napadalcev.

Matej Mavrič - 4 tekme (313 minut): Nanj se je selektor lahko vedno zanesel, da je zakrpal luknje v obrambi zaradi kartonov in poškodb.

Armin Bačinovič - 4 tekme (280 minut): Rovokopač. Ko je v Belfastu že kazalo, da bo postal trdni člen udarne enajsterice v vlogi defenzivnega vezista, je naredil korak nazaj, ker v Palermu greje sedež na tribuni, za nameček pa si je privoščil še nočni izlet na reprezentančni akciji septembra.

Dare Vršič - 3 tekme (185 minut): Fantazist, ki bo uspešen, če ga bo ekipa sprejela, da ima moči za 60 minut. Najboljši igralec slovenske lige je bil neupravičeno zapostavljen.

Branko Ilič - 2 tekmi (115 minut): Igral takrat, ko selektor ni imel več drugačne rešitve. Veliko znanja, a vedno strah, da bo z eno neodgovorno potezo porušil vse tisto, kar je dobrega naredil.

Nejc Pečnik - 2 tekmi (23 minut): Po zlomu noge na svetovnem prvenstvu nikakor ne najde prave forme.

Jasmin Handanovič - 1 tekma (90 minut): S 33 leti najstarejši igralec, ki je svojo nalogo brezhibno opravil v Firencah.

Rene Krhin - 1 tekma (21 minut): Bil je v Južni Afriki, nato je njegov razvoj zastal, ker malo igra. Interjeva šola, saj v vlogi zadnjega vezista žogo poda nazaj le, če je nujno, sicer gredo vse podaje naprej in le redko vstran.

Siniša Anđelkovič - 1 tekma (20 minut): Proti Italiji v Ljubljani je površno opravil obrambno nalogo, zato je Thiaga Motta zabil gol.

Dalibor Stevanovič in Goran Šukalo po 1 tekma (1 minuta): Stevanovič, ki vrhunskega nogometa ne igra vse od odhoda iz Domžal, je edino minuto odigral na njemu ljubi Marakani. Šukalo ne dobi vabila dokler se ne razrešijo obtožbe o vpletenosti v športne stave. Na seznamu so bili še Vid Belec, Miral Samardžič in Mitja Viler, ki pa priložnosti niso dobili.

Selektor Matjaž Kek: Po zmagah najuspešnejši selektor: Kek 49 tekem - 20 zmag, Katanec 47 tekem - 18 zmag. Po številu osvojenih točk za eno boljši Katanec - 70 točk na račun 16 remijev in le 13 porazov, medtem ko je Kek zbral 69 točk ob 9 remijih in 20 porazih. Junak ob uvrstitvi na SP, kritiziran ob neuvrstitvi na EP, kjer mu je zmanjkala točka za dodatne kvalifikacije. V prejšnjih kvalifikacijah je ob službo spravil nizozemski trenerski legendi Beenhakkerja (Poljska) in Hiddinka (Rusija), v teh Srba Petrovića, zdaj ga doma žagajo vsi, ki imajo pet minut časa.